Za nami je največji požar v naravi v zgodovini Slovenije, v katerem se je na tisoče poklicnih in prostovoljnih gasilcev ob pomoči civilne zaščite kar 17 dni pogumno borilo z ognjenimi zublji, ki so lizali krošnjo za krošnjo in za sabo puščali požgano opustošenje. Kot kažejo zadnje ocene, je požar na Krasu zajel približno 3600 hektarjev površin, od tega 2800 hektarjev gozdov. V bojih s požarom na Krasu so gasilci izgubili ogromno opreme, saj so pogosto morali na hitro bežati pred ognjem in so lahko rešili le lastna življenja in vozila, opremo pa so medtem pogoltnili plameni.

Na srečo so jim iz zraka pomagali s helikopterji in letali, ki so pogosto pomagali obraniti položaje. "Rešil nas je," je med akcijo sporočil gasilec na prvi bojni liniji Klemen Gorup in na družbenih omrežjih delil posnetek kanaderja, ki je odvrgel vodo nad njimi.

"Najprej smo bili pozvani na požar pri Cerju, nato na Reški Vrh, potem pa se je pojavil še požar na italijanski strani pri Brestovici pri Komnu, tu smo delovali dva, tri dni, potem pa smo šli še v Kostanjevico in Vojščico," je v pogovoru za MMC naštel poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Komen in namestnik poveljnika Kraške gasilske zveze Blaž Rogelja.

"Ko smo aktivno gasili požarno linijo, smo bili tik ob ognju, gašenja, zalivanja in sanacije se pač ne da izvajati na daljavo. Kadar smo pričakovali prihod frontalnega požara, se je najprej namočilo teren, da se je fronta umirila, potem pa se je pogasilo in saniralo požarno linijo," je opisal, kako je potekal boj z ognjem.

Med granatami Soške fronte

V akciji so bili na vseh najbolj problematičnih terenih. "Skupaj s Kraško gasilsko zvezo smo delovali na vseh požarih, plus pomoč iz notranjosti države, z Goriške in cele Slovenije. Gašenje pa je bilo zaradi presušenosti tal, vegetacije in vetra, ki je spreminjal smer in požaru omogočal preskoke, pa tudi zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev, eno zahtevnejših gašenj požarov v naravi," je poudaril Rogelja in dodal, da so granate iz 1. sv. vojne pokale tudi 20, 30 metrov od gasilskega moštva na terenu. Pred dobrim stoletjem je namreč čez Kras potekala Soška fronta, ki je trajala 888 dni in obsegala 12 večjih bitk, v katerih je bilo povprečno izstreljenih od dva do tri milijone granat.

Z državno enoto za neeksplodirana ubojna sredstva, kjer so jim svetovali, kako ravnati na požarni liniji, so bili po njegovih besedah v nenehnem kontaktu. "V notranjost požara gasilcev nismo pošiljali, gasili smo od koder je bilo najbolj varno, torej z dovoznih poti, pešpoti, kjer smo vedeli, da so granate že odstranjene," je pojasnil.

Varovanje hiš in evakuacija ljudi

Daleč najbolj napeto je bilo v vaseh Klariči in Brestovica, kjer so bili ogroženi prebivalci. "Varovanje prvih hiš, to se mi je najbolj vtisnilo v spomin, in evakuacija prebivalcev, ki so bili zelo v strahu za svoje premoženje in lastnino, tukaj je bilo res nevarno," je Rogelja odgovoril na vprašanje, kdaj je bilo med gasilskimi akcijami najbolj kritično. Končalo se je srečno, saj ni bil nihče poškodovan in tudi vse hiše so ostale cele.

Helikopterji in letala, ki so pomagala gasilcem na tleh, so bila v velikansko pomoč. "Letalska flota je prišla zelo prav, brez letalske flote požara ne bi tako ustavili in uspešno obvarovali vsega, oni so potolkli ves vršni požar, da smo lahko s pehoto pogasili požar na tleh in tako zaustavili napredovanje ognja," je pojasnil. Vršnega požara v krošnjah dreves po njegovih besedah gasilska pehota na tleh ne more sama ustaviti.

"Eden brez drugega ne moremo, sama letala požara tudi ne bi ustavila, ker bi se požar širil naprej po tleh, tlelo bi in bi se dogajale ponovitve. Pri takšnih velikih požarih smo brez letalske flote skoraj nemočni," je opozoril, da je sodelovanje letalstva in gasilske pehote ključno.

Rogelja upa, da bo Slovenija dobila svoje gasilsko letalo, na primer kanaderja, da ne bo vedno treba počakati na tujo pomoč. "To je ta evropski mehanizem pomoči, ko država prosi Evropo in potem pošljejo pomoč od tam, kjer je razpoložljiva. Svojega lahko aktiviraš takoj," je dejal.

Ogenj je uničil veliko gasilske opreme

"Največ opreme smo izgubili, ko je požar obrnil smer, se dodatno razplamtel in je bil potreben hiter umik s požarne linije, takrat se je zgolj odklopilo cevi in na hitro zapustilo položaje, da gasilci in vozila ne bi bili poškodovani. Takrat ni časa, da bi pospravili 150 metrov cevi, čim hitreje se moraš rešiti ven," je pojasnil in naštel, da je izgorelo največ gasilskih cevi, črpalk, armatur, ročnikov, uničene je tudi veliko osebne zaščitne opreme, med akcijo pa so se poškodovala tudi gasilska vozila.

PGD Komen je v bojih s požarom tako izgubil okoli 20 cevi, ročnike, poškodovana je bila ena črpalka in kardan na gasilskem vozilu. Izgubili so tudi več nahrbtnikov z vodo t. i. naprtnjač in drugo osebno opremo. "Izgorelo je tudi nekaj radijskih postaj, ko so fantje tekli, jim je padla na tla in zgorela na liniji," je še pristavil in dodal, da so imeli podobne izgube tudi vsi ostali PGD-ji in gasilske brigade, ki so se borile z ognjem.

Računica, ki so jo v PGD-ju Komen naredili, pravi, da bo za nadomestitev uničenega in popravilo poškodovanega potrebnih med 10.000 in 15.000 evrov.

Kaj motivira gasilske prostovoljce?

Tisoči slovenskih gasilskih prostovoljcev vedno znova izkazujejo svojo srčnost in nesebično pripravljenost pomagati sočloveku v stiski. "Motivirajo me pomoči potrebni ljudje, na koncu, ko pogasiš en takšen požar oz. rešiš kakšnega človeka, imaš to zadovoljstvo, veselje in srečo, to se mi zdi, da je povod vseh nas prostovoljnih gasilcev k temu poslanstvu," je odgovoril in dodal, da se je tudi v tej akciji pokazala neizmerna hvaležnost ljudi, ki so jim pomagali. Ljudje so tako "HVALA" napisali na številne ceste, pa tudi na transparente in jih obesili na ograje.

Po njegovih besedah je poleg prostovoljcev treba izpostaviti tudi velik prispevek poklicnih enot. "Ves čas požarov smo delovali skupaj s poklicnimi enotami, goriško in sežansko enoto. Poklicni in prostovoljni gasilci ne moremo eden brez drugega delovati na terenu, res je, da je prostovoljstvo številčno, poklicni gasilci pa imajo dosti več znanja, izkušenj," je opozoril, da brez profesionalcev ne bi šlo.

"Rad bi se zahvalil vsem donatorjem, ki so nam dali hrano, pijačo in zelo, zelo dosti stvari, hvala lepa še enkrat vsem," je sklenil pogovor Rogelja.

Skok v zgodovino

"V zgodovinskih virih zasledimo opise požarov po mestih, na primer, ko je gorela Cukrarna v Ljubljani (avgust 1858, op. n.), takšne večje požare po posameznih krajih imamo zabeležene, da bi nek ekstremen požar divjal v naravi po celotnem delu slovenskega prostora, tega pa ni, vsaj jaz tega nisem zasledila," je za MMC pojasnila kustosinja Petra Planinc iz osrednjega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki.

Gasilski muzej stoji v starem metliškem mestnem jedru ob gradu, odprt pa je bil daljnega leta 1969 ob 100-letnici ustanovitve prve gasilske organizacije na Slovenskem. Vitez dr. Josip Savinšek (1831–1920) je namreč takrat v Metliki ustanovil prvo prostovoljno gasilsko društvo t. i. požarno brambo in tako velja za začetnika organiziranega gasilstva pri nas. Zgledu so kmalu sledili tudi drugje in danes je prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji že okoli 1400, v njih pa je vključenih prek 134.000 prostovoljnih gasilk in gasilcev. "Isti prostovoljski princip pri nas deluje že dolgih 153 let," je navedla.

Prve požarne brambe so bile slabo opremljene, zlasti je manjkalo brizgaln in cevi. Društvene kronike so tako polne informacij o tem, kako so člani zbirali denar za nakup orodja z raznimi zbiralnimi akcijami, veselicami, prireditvami in podporami ljudi, zlasti premožnejših, ki so radi javno kazali svojo naklonjenost gasilcem. Zbiranje sredstev za prostovoljce je tako že od vsega začetka potekalo na zelo podobne načine kot danes.

Brizgalna iz leta 1836 in požarni red iz leta 1795

"Požare so gasili seveda že vrsto let pred ustanovitvijo prve t. i. požarne brambe v Metliki leta 1869, razlika je le ta, da je bilo gasilstvo poslej organizirano, sestavili so članstvo, formirali gasilske čete, nabavili so opremo, orodje, napisali so pravila delovanja, sčasoma so dobili tudi gasilski stolp oz. gasilski dom, kot bi rekli danes," je navedla kustosinja in ob tem spomnila na dejstvo, da gasilstvo v resnici obstaja, odkar se je človek prvič srečal z ognjem.

Frankovski kralj in rimski cesar Karel Veliki, v čigar cesarstvo je spadal tudi prostor današnje Slovenije, je že daljnega leta 803 izdal odredbo o požarnih nočnih stražah. "Nočne čuvaje je za požarno varnost angažiralo določeno mesto, mestni glavar, ki je nabavljal tudi orodje, brizgalne. V našem muzeju imamo eno izmed najstarejših ohranjenih ročnih gasilskih brizgaln iz leta 1836," je nadaljevala in pristavila, da so v mestih veljali striktni požarni redi, ki se jih je bilo treba držati.

V muzeju med drugim hranijo enega prvih požarnih redov pri nas t. i. Postavo za volo ogna v mejstih in tergih na Kranjskem, ki je bila 'na svitlo dana' leta 1795. Omenjeni požarni red je imel štiri člene. "Prvi je namenjen preventivi in pravi – kako je treba varovati, da ogenj vun ne pride, drugi člen je namenjen alarmiranju in pravi – kako, ako ogenj vun pride, hitro zvedeti, tretji člen je namenjen gašenju in pravi – kako hitro pogasiti, četrti pa je posvečen sanaciji in pravi – kako se škoda odvrniti mora," je naštela.