Vlada Roberta Goloba je začela delati 1. junija, potem ko jo je DZ potrdil s 53 glasovi podpore. Če je v preteklosti veljal nenapisan politični dogovor, da naj bi vsaki novi vladi zagotovili sto dni miru, to v primeru Golobove vlade ni veljalo, oz. kot je po potrditvi vlade dejal novi premier, tega niti ni pričakoval.

Že v prvih dneh je prišlo do prvega merjenja moči nove koalicije z največjo opozicijsko stranko SDS, ki je nasprotovala novemu zakonu o vladi.

Ministrska ekipa 15. slovenske vlade, ki jo sestavlja koalicija stranke Svoboda, SD-ja in Levice, se je želela v primerjavi s prejšnjo vlado Janeza Janše povečati za tri ministrska mesta, z 17 na 20 ministrov. Novi zakon o vladi predvideva tri nova ministrstva, za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo.

Njegovo uveljavitev je za zdaj preprečila referendumska pobuda največje opozicijske stranke SDS, ki je po parlamentarnih počitnicah 1. septembra začela zbirati najmanj 40.000 podpisov volivk in volivcev za zakonodajni referendum. Zakon o vladi pa ni edini zakon, katerega uveljavitev je tudi preprečil SDS z referendumsko pobudo, saj zbira potrebne podpise tudi za zakonodajni referendum o RTV Slovenija in referendum o zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Prednostna naloga vlade je spoprijemanje z energetsko draginjo

Vladajoča koalicija je takoj po zmagi na volitvah napovedala, da bo prednostna naloga spopadanje z naraščajočimi cenami energije in hrane, ki so med drugim posledica vojne v Ukrajini.

Tako so po enormno visokih cenah pogonskih goriv junija letos od 21. junija ponovno uravnavane cene pogonskih goriv na bencinskih servisih zunaj avtocest. Od julija velja tudi ugodnejša davčna obravnava povračila stroškov na delo.

Vlada je septembra za eno leto omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, v primeru plina pa tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev (bolnišnice, zdravstvene zavode, domove za starejše občane …). Do maja 2023 velja znižana, 9,5-odstotna stopnja DDV-ja na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje. Napovedana je tudi regulacija cen kurilnega olja.

Enkratni energetski dodatek bo namenjen socialno najranljivejšim gospodinjstvom, na podlagi zakona o pomoči gospodarstvu pa bodo pomoč zaradi visokih cen elektrike in plina lahko dobili vsi gospodarski subjekti.

Glede rasti cen hrane je vlada začela spremljati in primerjati cene košarice osnovnih živil pri trgovcih ter uvedla višji neobdavčen znesek povračila stroškov prehrane. Hkrati je napovedala tudi nekatere druge ukrepe glede morebitne krize v jesenskih in zimskih mesecih v energetskem sektorju.

Zapleti na področju davčne politike

Zdi se, da so največ nezadovoljstva med socialnimi partnerji povzročile načrtovane spremembe na področju davčne politike, ki v pomembni meri ustavljajo načrtovano razbremenitev dohodkov pri dohodnini, kar je letos spomladi sprejela prejšnja vlada.

Gospodarstvo, opozicija pa tudi nekateri sindikati nasprotujejo ustavitvi načrtovanega zviševanja dohodninske olajšave in njenega usklajevanja z inflacijo. Na vladni strani pa tudi v delu stroke menijo, da si vlada mora zagotoviti zadostno finančno osnovo za ukrepanje v prihodnjem letu, saj so želje po pomoči zaradi energetske in prehranske draginje zelo velike.

Vlada sicer napoveduje, da bo veliko pripomb socialnih partnerjev upoštevala in ob že predlaganih sprejela še nekatere ukrepe za razbremenitev srednjega razreda. Za naslednje leto pa obljublja celovito davčno reformo.

Ukrepi na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe

Epidemija covida-19 je v začetku meteorološkega poletja, ki je sovpadel z začetkom dela Golobove vlade, pojenjala in pritisk na bolnišnice se je zmanjšal. Vendar je vlada konec poletja sprejela usmeritve za obvladovanje jesenskega vala epidemije covida-19, ki se je po napovedih stroke že začel.

Priprava ukrepov za zajezitev morebitnih novih izbruhov epidemije covida-19 je od nastopa Golobove vlade predvsem v rokah NIJZ-ja, pripravlja jih posvetovalna skupina za spremljanje novega koronavirusa, ki jo vodi epidemiolog Mario Fafangel. V skupini so sicer večkrat poudarili, da ima zadnjo besedo pri oblikovanju ukrepov vlada.

Med najbolj ranljivimi skupinami so starejši. Stanovalce domov za starejše lahko zaradi višjih stroškov in višjih kadrovskih normativov doletijo višje cene oskrbnin. DZ je na predlog ministrstva za delo že sprejel zakonodajno rešitev, s katero bi domovom jeseni zagotovili dodatnih 30 milijonov evrov.

Obenem pa se je ministrstvo za delo lotilo preurejanja sistema dolgotrajne oskrbe, kot je urejen z decembra sprejetim zakonom o dolgotrajni oskrbi. Tako domovi kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč menijo, da ga je nemogoče izvajati. Zato so želeli z omenjeno sprejeto spremembo zakonodaje izvajanja zakona s 1. januarja 2023 preložiti na 1. januar 2024. O tem bodo najverjetneje odločali volivci na referendumu.

Na področju zdravstva sta po vladnem načrtu stabilizacija zdravstvenega sistema in skrajšanje dolgih čakalnih vrst. Pripravila je zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je DZ sprejel julija. Zakon med drugim s septembrom uvaja plačilo opravljenih zdravstvenih storitev brez zgornje meje.

Zaplet z digitalnimi boni

Ministrstvo za digitalizacijo, ki ga vodi ministrica Emilija Stojmenova Duh je imelo v prvih stotih dni še največ dela z digitalnimi boni 2022 v vrednosti 150 evrov, ki so bili za študente, dijake, del šolarjev in upokojence uvedeni na predlog njenega predhodnika Marka Borisa Adrijaniča.

Za izobraževanje starejših 55 let ali več je bilo na področju digitalnih kompetenc razpisanih le 5000 mest, medtem ko je bilo zanimanje nekajkrat večje. Na poziv zveze društev upokojencev kot tudi premierja Goloba in ministrice Stojmenove Duh je nato digitalno opismenjevanje starejših ustavljeno.

Odstranjevanje žice, usoda boxerjev še ni znana

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je kot svojo prioriteto ob nastopu mandata navedla spremembo migracijske politike. Napovedala je, da bo ograja na južni meji popolnoma odstranjena do konca leta. Žično ograjo je Slovenska vojska začela odstranjevati sredi junija.

Takoj po nastopu mandata Tatjane Bobnar so policisti prejeli nove usmeritve, po katerih morajo pri postopkih na meji evidentirati, da je bila obravnavana oseba seznanjena s pravicami, ki izhajajo iz zakona o mednarodni zaščiti in iz evropske zakonodaje. Notranje ministrstvo je ustanovilo tudi posvetovalno telo, ki si prizadeva nadgraditi strategijo za celovito upravljanje migracij in področne zakonodaje. Na sestankih telesa sodelujejo predstavniki državnih organov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter civilne družbe.

Obrambni minister Marjan Šarec je po napovedih odredil revizijo nakupa osemkolesnikov Boxer, ki še ni končana, v javnosti pa so se pojavili podatki o tem, da bi odstop od pogodbe za nakup boxerjev državo stal najmanj 70 milijonov evrov v pogodbenih kaznih.

Sistem zaščite in reševanja, ki spada pod okrilje ministrstva za obrambo, je ob velikem požaru na goriškem Krasu uspešno prestal svoj največji preizkus v samostojni državi. Več kot 1000 gasilcev je ob podpori vojaških in policijskih helikopterjev pogasilo gozdni požar.

Državni zbor pa je po nujnem postopku potrdil novelo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki bo vladi omogočila, da gasilskim društvom za posredovanje na Krasu izplača približno 1,4 milijona dodatnih sredstev, namenjenih nakupu dodatne opreme.

Številne kadrovske zamenjave

NIJZ od konca junija kot v. d. direktorja vodi Branko Gabrovec, ki je položaj prevzel po odstopu Milana Kreka.

Gabrovca je na to mesto imenovala že nova sestava sveta NIJZ-ja. Vlada je namreč že na ustanovni seji v začetku junija zamenjala svoje predstavnike v svetu NIJZ-ja in v svetu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Zaradi slabega poslovanja je nato 23. junija zamenjala tudi člane svetov zavodov devetih bolnišnic, med njimi tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in UKC-ju Maribor.

V sredo je odstopil direktor UKC-ja Ljubljana Jože Golobič, potem ko ga je k temu pozval minister za zdravje. Med glavnimi očitki so bili slabi poslovni rezultati in številni zamujeni roki.

Vlada je že na ustanovni seji s položaja generalnega direktorja policije razrešila Antona Olaja in na njegovo mesto za v. d.-ja imenovala nekdanjega direktorja uprave kriminalistične policije Boštjana Lindava. Temu je sledilo še več kadrovskih menjav v policiji, med drugim je vodenje uprave kriminalistične policije sredi junija prevzel David Antolovič. Direktorja policije s polnim mandatom sicer zdaj iščejo z razpisom.

Tudi v nekaterih državnih družbah oz. družbah, ki so pretežno v državni lasti, je po nastopu vlade prišlo do sprememb v vodstvih ali nadzornih organih. Vlada je tako, denimo, že na prvi seji imenovala neizvršne direktorje DUTB-ja, na čelo upravnega odbora, s katerega je sestopil Franci Matoz, pa je prišel Žiga Debeljak, ki je septembra prevzel tudi vodenje SDH-ja, s čela katerega se je predčasno sporazumno umaknil Janez Žlak. Na čelo Fursa je po odstopu Ivana Simiča kot v. d. prišel Peter Grum, vodenje STO-ja je ponovno prevzela Maja Pak, na vodstveno mesto Agencije za radioaktivne odpadke pa je spet prišel Sandi Viršek.

Vlada je posegla tudi v nadzorne svete energetskih podjetij Eles, Borzen in SODO ter družbe DRI. Nadzorniki Borzena so pred dnevi za novega direktorja imenovali Boruta Rajerja.

SDH je zamenjal tudi nadzornike Pošte Slovenije, v kratkem je pričakovati tudi zamenjavo vodstva s Tomažem Kokotom na čelu. Pred vrati je tudi prevetritev nadzornikov Telekoma Slovenije, je pa predsednik uprave družbe Cvetko Sršen najbrž prehitel nove nadzornike in se sporazumno predčasno poslovil. Nove nadzornike je dobila tudi Gen energija. Do sprememb v nadzornem svetu je prišlo tudi v Mladinski knjigi Založba, kjer je največja lastnica DUTB.

Blejski forum vrhunec zunanje politike

Nedavno končani Blejski strateški forum (BSF) je bil eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dosežkov vlade v prvih 100 dneh. Na Bled je prišlo več predsednikov, premierjev in zunanjih ministrov ter tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zbrane je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in pozval k nadaljevanju podpore Ukrajini v boju z rusko agresijo.

To je osebno v Kijevu julija zagotovila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Golob je medtem obiskal Berlin in Pariz, sešel pa se je tudi s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.
Slovenija je tudi med pobudniki, da EU iz geostrateških razlogov podeli status kandidatke Bosni in Hercegovini in pospeši približevanje celotnega območja Zahodnega Balkana. Na junijskem vrhu EU-ja se to sicer ni zgodilo, a je ideja medtem očitno dobila zagon, kar je na Bledu prejšnji teden potrdila tudi Ursula von der Leyen. Slovenija je tudi med pobudniki regulacije trga energentov v EU-ju.

Kakšni so odzivi na 100 dni dela vlade?

Med najbolj ogrožene zaradi energetske in prehranske draginje spadajo številni upokojenci.

"Ocena vlade je, če me vprašate, da se v tem trenutku še ni izkazala, minister za delo pa nam upokojencem ni bil nikoli naklonjen," je za MMC dejal predsednik zvezde društev upokojencev Janez Sušnik.

"Za zdaj se za upokojence ni zgodilo nič posebnega, tudi ne vemo, kaj bo z izrednim usklajevanjem pokojnin. Že maja na svetu Zpiza smo predlagali, naj to proučijo, odgovor naj bi bil znan 22. septembra. Takrat je bila inflacija nižja, na letni ravni 8,2 odstotka. Neki odgovor bodo morali dati. Ob sami koalicijski pogodbi sem predsedniku vlade povedal, da kot velika množica, 620.000 upokojencev, nismo bili posebno zavedeni, da se bodo kakšne stvari reševale," pravi in dodaja, da se, razen tega, da bo verjetno jeseni referendum o dolgotrajni oskrbi, ne dogaja nič posebnega, ker se jim minister za delo Luka Mesec nič ne oglasi.

"Pravzaprav smo ga že pozvali, in tudi ministra za zdravje, ker menimo, da so nekatere stvari prejudicirane, da gredo nekatere stvari preveč v smeri privatizacije zdravstva, da se pa tekoče zadeve ne rešujejo," še pojasnjuje Sušnik in poudarja, da jim je uspelo ustaviti le izdajo digitalnih bonov po 150 evrov za izobraževanje.

Huda kriza v kmetijstvu

Slovenske kmete so poleg dragih energentov prizadele še vremenske nevšečnosti, še posebej dolgotrajna suša med poletjem.

"Pozdravljamo, da je vlada razumela trenutni težak položaj kmetov in namenila nekaj sredstev za blažitev krize zaradi dviga cen energentov in repromateriala v kmetijstvu. Poudaril pa bi, da kmetijstvo še nikoli ni bilo v tako hudi krizi. Podnebne spremembe in ukrajinska kriza so kmeta spravile na kolena," je za MMC povedal predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič.

"Če želimo ohraniti prehransko varnost ljudi, moramo kmetu pomagati, tu pa potrebujemo pomoč vlade. Dialog z ministrstvom za kmetijstvo je dober, z nekaterimi drugimi deležniki pa šepa. Glede na to, da je kmetijstvo med najbolj ranljivimi panogami, menimo, da upravičeno pričakujemo več dialoga in več sredstev, ki bi pomagala izboljšati ekonomski položaj kmeta," je dodal.

Različna mnenja socialnih partnerjev

V sindikatih po poročanju STA za zdaj večjih kritik nimajo, oz. kot je dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, doslej pri novi ekipi "ni bilo posebej čutiti, da potrebuje čas za organizacijo, kljub temu da večina ministrov nima tovrstnih izkušenj".

Področja, ki jih je bilo mogoče urediti razmeroma hitro, denimo nadomestilo kilometrine, regres za prehrano, so tako že urejena, je povedala. V ZSSS-ju bi si sicer želeli višjih uskladitev, saj da zneske sproti pobira inflacija. Odprte so že tudi druge teme, je še spomnila Jerkič: davčna zakonodaja, povračila stroškov, evidenca delovnega časa, spremembe družinske zakonodaje, zdravstvo.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) jih, kot je za STA povedala Martina Vuk, veseli, da redno tečejo pogajanja o plačah v javnem sektorju. Po njihovem mnenju pa je za ocene o sodelovanju z vlado in njenem delovanju še prezgodaj. Rezultati spopadanja z energetsko krizo in draginjo bodo namreč vidni to zimo.

Več pripomb je medtem na delodajalski strani. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je za STA sicer kot pozitivno navedel uredbo, ki za male poslovne odjemalce določa najvišjo dovoljeno ceno električne energije in bo zajela večino malih obrtnikov in podjetnikov. Pri večjih odjemalcih pa nedavno sprejeti zakon ne bo zadostoval, je opozoril in dodal, da mora biti prihodnja shema pomoči izdatnejša in da mora do pomoči priti več podjetij. Na vladi so napovedali, da bi lahko prihodnja pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize presegla milijardo evrov.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so poudarili "dobre izhodiščne kompetence predsednika vlade", ki je doktor elektrotehnike in je dolga leta delal v velikem energetskem podjetju z mednarodno usmerjenostjo, in izkušenost ministrov, zaradi česar upajo na razumevanje izzivov gospodarstva. Ukrepe za gospodinjstva, namenjene začasni ublažitvi vpliva rasti veleprodajnih cen energentov na drobnoprodajne, ocenjujejo kot dobre, a "ne zajemajo celovito obsega izzivov izvoznikov, še posebej predelovalnih dejavnosti, ki dve tretjini svojega izvoza ustvarijo na tujih trgih". Zato so pričakovanja o dodatnih ukrepih zelo visoka, so posvarili za STA.

Brez večjih ekonomskih napak

"Vladi vsekakor štejem v plus, da v tem začetnem obdobju, vsaj ekonomsko, ni naredila nobene večje napake, v minus pa ji štejem, da je razmeroma počasna," je prvih 100 dni vlade za STA ocenil ekonomist Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete.

Ukrepi so po njegovih besedah skladni z dogovori na ravni EU-ja in primerljivi s tistimi, ki jih sprejemajo druge države tudi po finančnem učinku. Slovenija pa je "krepko v drugi polovici evropskih držav glede časa sprejemanja ukrepov za blažitev učinkov visokih cen energije in hrane", je opozoril Pahor.

"Prejšnja vlada je ukrepe sprejemala hitro, a to so bili res rokohitrski ukrepi, ki so spregledali širšo sliko. Zdajšnja vlada se bolj zaveda stare ekonomske maksime, da zastonj kosila ni, in se bolj prepriča, da ima denar za vsako kosilo, preden ga postreže državljanom," je ocenil. Med ukrepi pa pogreša spodbujanje uporabe javnega prevoza, česar so se lotile praktično vse evropske države. Sprašuje se, "ali je to spregled resornega ministrstva ali priznanje kapitulacije v zvezi z javnim prevozom v Sloveniji".

"Reforma prejšnje vlade, ki je bistveno zviševala splošno davčno olajšavo, je bila med prebivalstvom in v gospodarstvu dobro sprejeta, kar je razumljivo, saj je prinesla zniževanje dohodnine za zaposlene, a strokovno smo jo številni kritizirali. Zato je po mojem mnenju ustavitev tega zviševanja prava poteza, sploh glede na visoko inflacijo in prihajajočo recesijo," je dodal. Za enako fiskalno ceno bi bilo v sedanjih razmerah po njegovem mnenju bolj smiselno zniževati stopnje DDV-ja.

Pahor tudi upa, da se bo osnutek novele v prihodnje še spremenil in da bo kakšna "nerodnost" iz predloga odpravljena. "Smiselno bi bilo na primer obdržati usklajevanje mej razredov z inflacijo in ne dvigati stopnje davka v najvišjem razredu. Če koalicijski partnerji želijo 50-odstotni davčni razred, lahko za te namene oblikujejo tudi nov razred z resnično visoko mejo," je popisal svoje videnje.

Ker bosta Evropa in z njo Slovenija skoraj neizogibno zašli v recesijo, pa mora vlada po njegovem mnenju v tem vmesnem času ob visokih cenah pomagati predvsem gospodarstvu. Za uspešen izid iz recesije bo treba izboljšati mehanizme črpanja evropskih sredstev in njihovo porabo, je še poudaril.

Zorko: Vlada bo preživela jesen

Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko je za STA ocenil, da podpora vladi skozi poletje ostaja visoka, ker se med počitnicami ljudje ne obremenjujejo s politiko. Realno sliko podpore vlade bomo videli jeseni, ko se bodo pokazale tudi realne posledice draginje.

Zorko poudarja, da Golob vlado vodi menedžersko, kar je v slovenskem prostoru novost. Vlada bo po Zorkovi oceni jesen politično preživela, predvsem na račun velikega števila glasov v DZ-ju. Uspeh referendumov, za katere si prizadeva SDS, pa je odvisen predvsem od podpore NSi-ja.

V NSi-ju so sicer izrazili naklonjenost ideji, da bi podprli referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenije in zakonu o dolgotrajni oskrbi. Njihove pomoči SDS pri zahtevah za referendume sicer Zorko ne pričakuje kot samoumevne, saj se NSi, kot vedno, kadar so skupaj v opoziciji, rad tu in tam distancira od SDS-a. V NSi-ju so že napovedali, da ne bodo podprli referenduma o zakonu o vladi. Če bi ta uspel, pa bi v vsaki normalni demokraciji pričakovali odstop predsednika vlade. To bi sicer lahko pomenilo, da stopamo na pot t. i. italijanskega scenarija, po katerem bi imeli državnozborske volitve vsako leto, opozarja.

Trenutno sodelovanje opozicije s koalicijo pri ukrepih za blaženje draginje Zorko vidi kot nekakšno premirje. Po drugi strani pa nakazuje tudi na to, da se je razočaranje SDS-a po volitvah nekoliko pomirilo, spoznali so tudi, da vlaganje referendumov dolgoročno ne bo uspešna strategija. So pa vsekakor v samem začetku mandata v DZ-ju pokazali bistveno več postopkovne spretnosti, meni.