"Novi posnetki skritih kamer kažejo, da zloglasna klavnica Košaki ni osamljen primer v malomarnem odnosu podjetja do trpljenja živali. Tudi v klavnici Kmetijske zadruge Rače, ki je bila zgrajena po sodobnih evropskih smernicah, delavci rutinsko zlorabljajo živali z električnimi palicami, omama živali pred zakolom pa je pomanjkljiva ali celo neizvedena," so zapisali ob objavi posnetkov skritih kamer na spletni strani društva.

Društvo AETP (Animal Enterprise Transparency Project) je slovensko nevladno društvo, ki prek medijskih kampanj želi spodbuditi javno razpravo o reji živali. "Z objavo na skrivaj pridobljenih posnetkov rabe in zlorabe domačih živali javnosti odpiramo vpogled v zakulisje živalskih obratov," pojasnjujejo.

Sodelavci društva so na podlagi posnetkov ugotovili, da skoraj v polovici vseh videnih poskusov omame ni bilo dovolj visokega električnega toka, da bi bila živalim zagotovljena začasna izguba zavesti. "Te živali so bile podvržene veliki verjetnosti, da so klanje doživele telesno paralizirane, a hkrati pri zavesti," so opozorili.

Prav tako so pri klanju prašičev zasledili "zelo dolge, v povprečju dvominutne časovne intervale od elektrošoka do prereza vratnih žil – odsotnost zavesti ob klanju naj bi zagotavljal časovni interval do 15 sekund". Podobno naj bi se dogajalo tudi pri klanju goveda.

Napovedali so, da bodo neobdelane posnetke iz klavnice KZ-ja Rače in pisno prijavo v kratkem predali območni inšpekcijski službi uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

"Tehnološko linijo smo zasnovali po sistemu optimalne dobrobiti za živali"

Vodja obrata klavnice pri KZ-ju Rače Simona Sternad Vogrin je za STA povedala, da bodo zadeve proučili in analizirali. Popoldne so sporočili, da ostro zavračajo razlago aktivistov. "Protestiramo proti nepooblaščenim vdorom v naš tehnološki obrat, tudi zato, ker smo zavezani vsem standardom in HACCP-sistemu za ohranjanje neoporečnosti postopkov. Dopuščamo in obžalujemo možnost, da so aktivisti AETP prekršili ta pravila, vendar ostro zavračamo njihovo razlago o postopanju naših sodelavcev," so zapisali.

Ob tem so navedli, da bodo ne glede na to znova skrbno proučili vse postopke in v primeru kršenja internih pravil, načel dobrobiti živali in morebitnega kršenja zakonodaje ostro ukrepali.

Sicer pa so po njihovih trditvah, ko so se v Sloveniji pojavili prvi primeri nepooblaščenega snemanja v predelovalnih obratih, še poostrili tehnološke postopke od sprejema živali do predelave mesa in mesnih izdelkov. Spomnili so, da so širši javnosti tudi odprli vrata in metodološko predstavili faze in tehnologijo upravljanja živali.

"Tudi zato, ker je treba imeti pred očmi celoto, poznati je treba vse postopke, ne soditi zgolj na osnovi enostranskih informacij. Svojo tehnološko linijo smo v času temeljite prenove klavnice zasnovali tako, da sonaravno metodologijo vzreje po sistemu optimalne dobrobiti za živali neposredno implementiramo v celotni tehnološko-predelovalni proces. Izvedli smo in še izvajamo različna izobraževanja in poudarjamo pomen dobrobiti živali," so dodali.

Veterinarji začeli inšpekcijske postopke

Medtem so z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sporočili, da so danes (ponedeljek) prejeli posnetek. "Na podlagi prejete informacije s strani klavnice so uradni veterinarji območnega urada Maribor začeli inšpekcijske postopke oz. pregled," so zapisali in dodali, da njihove ugotovitve še niso znane.

Kot so pojasnili, v inšpekcijskem postopku uradni veterinarji pri pregledu posnetkov in postopkov v obratu preverjajo, ali so pri živalih vidni znaki neustreznega omamljanja. "Zadnji pregled v klavnici Rače, kjer se je preverjala tako ustreznost dokumentacije kot tudi izvajanje postopkov omamljanja, je potekal pred enim letom. Nepravilnosti niso bile ugotovljene. Poleg tega uradni veterinarji postopke omamljanja preverjajo tudi v času izvajanja pregledov živali pred zakolom in po njem," so navedli.

Klavnica KZ-ja Rače je po navedbah vodje klavnice peti največji tovrstni obrat v Sloveniji. Kot kažejo podatki s spletne strani KZ-ja Rače, je registrirana za klanje govedi, prašičev, ovc, koz, konjev in nojev, storitve klanja pa opravlja za mesarje, za druge kmetijske zadruge in za domačo porabo. V letu 2021 je imela celotna zadruga za 7,8 milijona evrov poslovnih prihodkov, leto je sklenila z manjšim dobičkom in 63 zaposlenimi.

V Košakih uveden prekrškovni postopek

Društvo AETP je lani poleti javno objavilo posnetke domnevno spornega ravnanja z živalmi na farmi Ljutomerčan, a inšpektorji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v času nadzora, ki je trajal več dni, niso ugotovili večjih nepravilnosti.

Pred skoraj natanko enim letom so zakrožili tudi posnetki ravnanja z živalmi v mariborski klavnici Košaki TMI. V družbi so takrat v odzivu obžalovali neustrezno ravnanje z živalmi na posnetkih, v nadaljevanju pa so nekateri trgovci s polic začasno umaknili njihove izdelke. Začel se je inšpekcijski postopek, prav tako je bil uveden prekrškovni postopek zaradi kršitev zaščite živali pri zakolu zoper podjetje in njegovo odgovorno osebo ter dva zaposlena.

Takrat so se odzvali tudi v gospodarskem interesnem združenju GIZ Mesne industrije Slovenije, kjer so navedli, da je v slovenskih klavnicah etični odnos do živali standard, saj da je v velikih klavnicah stalno prisoten uradni veterinar ter da vsi postopki v procesu zakola potekajo skladno z veljavno zakonodajo. Usposobljeno osebje na klavni liniji je pri tem dolžno preprečiti vsako nepotrebno trpljenje živali.