Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Novembra lani je pred Ginekološko kliniko v Prištini moški ubil svojo nosečo ženo, ki je čakala na porod. Julija, torej štiri mesece pred tragedijo, je žena moža zaradi nasilja prijavila oblastem, morilec je imel sodno prepoved približevanja 35-letni ženi. Ta je pred prištinsko kliniko novembra umrla pod tremi streli.

Kosovska ministrica za pravosodje Albulena Haxhiu je zločin komentirala z besedami: "Žrtev je julija osumljenca prijavila zaradi psihičnega in fizičnega nasilja. A bil je izpuščen. To je neodgovornost pristojnih, to je neodgovornost tožilstva, saj ves čas opozarjamo, da je treba ženske in dekleta zaščititi. Ta zločin bi lahko preprečili."

Vsakih 11 minut je na svetu ubita ženska ali deklica

Podatki Združenih narodov so neizprosni. Vsakih 11 minut je na svetu ubita ženska ali deklica. Leta 2021 je bilo v svetu ubitih okoli 81 tisoč žensk in deklet, več kot polovico žrtev so ubili njihovi družinski člani. In nasilje nad ženskami se ne dogaja le v revnih državah, pravi gostja tokratnega Globusa Reem Alsalem, ki je bila julija 2021 imenovana za posebno poročevalko Združenih narodov o nasilju nad ženskami. Nasilje nad ženskami se dogaja v vseh državah, v revnih, v bogatih, gre za svetovno pandemijo, opozarja Alsalem.

Za številne države v svetu natančnih podatkov ni. Po dostopnih mednarodnih podatkih je največ nasilnih smrti žensk v Salvadorju.

A ob tem velja dodati, da v različnih državah zelo različno zbirajo podatke o femicidih. Po razlagi Evropskega inštituta za enakost spolov so femicidi umori žensk v partnerskem nasilju, mučenje in mizoginistično pobijanje žensk, ubijanje žensk in deklet v imenu tako imenovane časti in drugo ubijanje, povezano s škodljivimi praksami, ciljno usmerjeno pobijanje žensk in deklet v kontekstu oboroženega spopada ter primere umorov žensk, povezane s tolpami, organiziranim kriminalom, preprodajalci drog in trgovino z ženskami in dekleti.

Takole so proti nasilju nad ženskami nedavno protestirali v Franciji. Foto: Reuters
Takole so proti nasilju nad ženskami nedavno protestirali v Franciji. Foto: Reuters

Nasilje za štirimi stenami v Sloveniji

Jasna Podreka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let raziskuje nasilje nad ženskami, opozarja na slovenski paradoks, da je naša država razmeroma varna, saj je malo napadov na ženske, ki jih na javnih prostorih zagrešijo neznanci. "Največ najhujših kaznivih dejanj ženske doživijo v lastnem domu, storilci pa so ljudje, ki so tem ženskam blizu." Podreka še ugotavlja, da tudi v Sloveniji žrtve nasilja v družini le-tega pogosto pozno prijavijo, prav tako se naša družba na nasilna dejanja odziva pozno. "Mnogi zločini so posledica stopnjevanega nasilja, na katero ni nihče reagiral."

Po njenih podatkih raziskovalke nasilja nad ženskami, ki niso podatki uradnih evidenc, je bilo lani v Sloveniji 12 primerov femicidov, kaj je občutno več od slovenskega povprečja. Po uradnih podatkih tožilstva se v naši državi v zadnjih letih v povprečju zgodi od pet do sedem femicidov, ki so posledica partnerskega nasilja oziroma nasilja v družini; občutno več nasilja nad ženskami pa so tudi uradne statistike zabeležile leta 2020, ko je življenja tudi za štirimi stenami domov krojila epidemija.

Oddaja Globus ob 21.30 na TVSLO 1.