V dokumentu, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija, je natančneje opredeljena predlagana sestava plačnih stebrov in druge ključne vsebine, ki bi jih urejal nov zakon.

Predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj bi v zakonodajni postopek vložili najpozneje julija s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024. Zakon bi urejal skupne temelje plačnega sistema, torej določbe, ki bi veljale za vse zaposlene v javnem sektorju. Med drugim so to plačna lestvica, način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, razpon za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, način določitve osnovne plače, napredovanja, dodatki in delovna uspešnost.

Predlagana plačna lestvica bi imela 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi, zdaj približno štiriodstoten, bi znašal tri odstotke. Novi prvi plačni razred, zdaj 12., 13. in 14., bi določili v znesku minimalne plače v januarju 2023. Če je minimalna bruto plača približno 1203 evre, bi torej osnovna plača v najvišjem plačnem razredu znašala približno 8465 evrov bruto, je razvidno iz predlagane nove lestvice. Vlada ob tem predlaga tudi kategorijo varovane plače za tiste, ki bi napredovali v najvišje plačne razrede in bi zaradi znižanega razpona med plačnimi razredi plačne lestvice imeli nižjo plačo.

Predlog uvrstitve v višji plačni razred zaradi redkih kompetenc

Orientacijska delovna mesta v kolektivni pogodbi za javni sektor bi ukinili, "saj niso odigrala svoje vloge pri vrednotenju primerljivih delovnih mest", ocenjuje vlada. Načelo primerljivosti, torej enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, bi zato v prenovljenem sistemu uveljavili znotraj plačnih stebrov.

Pri določitvi osnovne plače izhodišča med drugim predlagajo dodatno možnost začasnega povišanja plače za pet plačnih razredov zaradi vodenja projekta, delovne skupine ali drugih začasno zahtevnejših nalog. Z zakonom bi določili mogoč razpon za uvrščanje po tarifnih razredih, torej glede na zahtevnost dela, kar je po oceni vlade okvir, ki omogoča ustrezna razmerja tudi med plačnimi stebri. Predlagajo tudi možnost uvrstitve v višji plačni razred, kot je sicer določen v okviru razpona glede na tarifni razred, in sicer zaradi specifičnih oziroma redkih kompetenc, ki se zahtevajo glede na potrebe delovnih procesov.

Hitrejše napredovanje na začetku kariere in novi dodatki

Izhodišča pri prenovi sistema napredovanja predvidevajo zmanjšanje pomena senioritete v veljavnem sistemu. Ob tem bi omogočili hitrejše napredovanje na začetku kariere, ukinili bi napredovanje na podlagi ocen. Ohranili bi dozdajšnje število mogočih napredovanj, torej pet plačnih razredov v nazivu in 10 plačnih razredov brez naziva. Merila za napredovanje bi vzpostavili znotraj posameznega stebra, ob tem pa bi vzporedno prenovili sistem kariernega napredovanja.

Poleg zdajšnjih dodatkov vladna izhodišča predvidevajo še tri nove, in sicer dodatek za deficitarnost, za razvoj kadrov in za izjemne dosežke na nacionalni ravni. Prenovili bi sistem nagrajevanja delovne uspešnosti, pa tudi določili merila in kriterije, ki so neposredno povezani z rezultati in učinkovitostjo dela. Merila in kriterije bi določili po plačnih stebrih.

Po predlogu vlade bi združili redno delovno uspešnost in povečan obseg dela, posebej bi uredili plačilo povečanega obsega dela zaradi povečane učne ali pedagoške obveznosti v izobraževanju. Masa plač za delovno uspešnost bi znašala pet odstotkov mase osnovnih plač, pri tem pa bi se po posameznih plačnih stebrih masa lahko povečala, če financer za to zagotovi dodatna sredstva. Vlada tudi predlaga, da se delovna uspešnost ne izplačuje do začetka uporabe novih pravil glede nagrajevanja delovne uspešnosti.

Določene vsebine bi bile urejene po plačnih stebrih

Izhodišča naštevajo tudi vsebine, ki bi se urejale ločeno po plačnih stebrih. To so uvrstitve v plačne razrede, pri čemer bi ustrezna razmerja vzpostavili znotraj plačnega stebra. Prav tako bi znotraj stebrov urejali posebnosti glede določitve plačnega razreda ob zaposlitvi, premestitvi in napredovanju v naziv ter posebnosti glede uvrstitve v višji plačni razred, kot je določen v okviru razpona glede na tarifni razred zaradi specifičnih oziroma redkih kompetenc.

Ločeno po stebrih bi urejali tudi možnost uvrstitve v plačni razred s spregledom izobrazbe kot pogoja za zasedbo delovnega mesta, pogoje in kriterije za napredovanje ter pogoje, merila in obseg sredstev za delovno uspešnost. "Uvedba stebrov ne bi pomenila posega v sistem kolektivnih pogodb, znotraj stebra bi tako lahko vsebine urejali v okviru obstoječih kolektivnih pogodb," ob tem zatrjujejo v vladnih izhodiščih.

V plačnih stebrih bi se ohranila razvrstitev v plačne skupine, plačne podskupine in v tarifne razrede. Zaradi ustreznejše izvedbe načela primerljivosti in zaradi upoštevanja specifičnosti bi se v prenovljenem sistemu funkcionarji in javni uslužbenci, vključno z direktorji, ravnatelji in tajniki, torej plačna skupina B, dodatno razvrstili v plačne stebre.

V prvem plačnem stebru bi bili funkcionarji, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih, ki sodijo v plačno skupino A. V drugem javni uslužbenci v državnih organih, občinah, v javnih agencijah, skladih in zavodih s področja obvezne socialne varnosti ter pooblaščene uradne osebe (policisti, vojaki, uradniki finančne uprave, pravosodni policisti, pristaniški nadzorniki, občinski redarji, gasilci).

V plačni steber zdravstva in socialnega varstva bi se glede na izhodišča uvrščali javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, ki sodijo v plačne skupine B, E, F in J, v steber javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi pa bi se uvrščali uslužbenci, ki sodijo v plačne skupine B, D, G, H in J. V zadnji, peti steber bi bili po predlogu uvrščeni javni uslužbenci v drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, to sta plačni skupini I in J, z izjemo gasilcev, ki so v stebru z drugimi pooblaščenimi osebami.

Kaj prenovljena izhodišča pomenijo za plačne stebre?

Vladna stran z ministrico Sanjo Ajanović Hovnik bi sicer morala sindikatom javnega sektorja predstaviti izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema že danes (ponedeljek), a so srečanje prestavili, je poročala novinarka Radia Slovenija Lucija Dimnik Rikić. Zamude in zmeda, ocenjujejo sindikati.

Gre za precejšen odmik od prvotnih izhodišč, ugotavlja sindikalist Jakob Počivavšek: "Vlada očitno zamuja s pripravo tistega, kar je obljubila. Skrbi predvsem zamik implementacije zadev, o katerih naj bi se dogovorili, zlasti plačne lestvice in odprave plačnih nesorazmerij."

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa opozarja na zmedo, ki je zdaj nastala, saj so bila sindikatom izhodišča z vsemi izračuni predstavljena že pred mesecem dni: "V enem delu so se pogajanja na podlagi teh izhodišč že začela, na primer v zdravstvu in socialnem varstvu. Zdaj pa prihaja do izrazito dramatičnega obrata, ko se nekatere stvari postavljajo na glavo, in do vnovičnega sprejetja izhodišč. Tu ni povsem jasno, pri čem smo."

Štrukelj se tudi sprašuje, kaj prenovljena izhodišča pomenijo za plačne stebre: "Ne vidim več, kje je njihovo mesto. Kar pa postavlja pod vprašaj nekatere sporazume, ki so bili sklenjeni pred kratkim, med drugim tudi z najštevilčnejšim sindikatom v državi – Svizom."

Ministrica: Časovnica je napeta, a ni nemogoča

Sorodna novica Golob: Zakona o ZZZS-ju in digitalizaciji v zdravstvu do konca meseca v javno obravnavo

Ministrica za javno upravo na izrečeno razočaranje sindikatov odgovarja, da prenova plačnega sistema zajema več korakov, prvi bo odprava plačnih nesorazmerij. Časovnica je sicer napeta, a ni nemogoča, je prepričana.

"Sprememb izhodišč za pogajanja je dejansko malo, mogoče so ta izhodišča bolj dorečena glede na izhodišča, ki smo jih predstavljali prejšnji krog, dejansko pa sledijo vsemu, kar sem tudi sama predstavljala v sami analizi stanja. Še več, tudi sam dogovor iz oktobra lani predvideva plačno reformo v dveh korakih, torej en korak je odprava nesorazmerij in drugi korak so potem vsi preostali elementi," je ob robu redne seje DZ-ja zatrdila ministrica Sanja Ajanović Hovnik.

Glavna razlika v primerjavi s preteklim krogom pogajanj pa je po ministričinih besedah obrnjen vrstni red, vlada se bo tako najprej lotila odprave plačnih nesorazmerij. Prvi korak pri odpravi nesorazmerij v javnem sektorju predstavlja dodatni plačni razred, ki ga dobijo vsi javni uslužbenci 1. aprila, torej tisti, ki niso bili deležni dviga, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu, je ob tem dejala ministrica.

Po predstavitvi izhodišč sindikatom prihodnji teden pa bo po njenih besedah tudi jasno, s čim se sindikati strinjajo in s čim ne. Ajanović Hovnik ob tem ocenjuje, da je tokrat časovnica nekoliko bolj razdelana in tako tudi jasneje predstavlja, kdaj lahko kdo kaj pričakuje. Prvi korak bo tako sledil aprila, vsa druga nesorazmerja pa bo vlada odpravljala letos in prihodnje leto, je napovedala.

Ob tem je opozorila, da je vlada že večkrat napovedala, da plačna reforma ne bo samo "dodatno vlivanje denarja v plače v javnem sektorju", ampak bo sledila pregledu vseh pravic, obveznosti uslužbencev v javni upravi, da bi vzpostavili pravičnejši plačni sistem ter dostopnejše in kakovostnejše storitve.