Že leto pred padcem investicijske banke Lehman Brothers septembra 2008 so se začeli pretresi v bančnem sistemu. 16. marca 2008 se je investicijska banka Bear Stearns s 85-letno tradicijo komaj izognila bankrotu, kupila jo je (z velikim diskontom) banka J. P. Morgan Chase. A to ni umirilo razmer. Sredi septembra je sledil šok in žalostni konec banke Lehman Brothers, kar velja za sprožilec finančne krize 2008. Ponujajo se vzporednice s tistimi časi. Je propadla banka Sillicon Valley kot Bear Stearn. Bi lahko to rekli tudi za Credit Suisse. Še huje: je CS kot Lehman? Če je res tako, potem so na obzorju hudi časi, a večina analitikov ni tako črnogledih. In še pomembneje: tudi delniški trgi se za zdaj ne bojijo najhujšega, indeksi spet rastejo, frankfurtski DAX30 (15.195 točk) je lepi ponedeljkovi rasti (+1,12 %) v torek dodal 1,75 odstotka, Dow Jones se je drugi dan zapored zvišal za odstotek.
Bančni pretresi bodo ustavili rast cen
Pristojni so vendarle pravočasno ukrepali, centralne banke so z usklajeno akcijo ponudile dovoljšnjo likvidnost, v ZDA celo razmišljajo, da bi jamčili za vseh 18 bilijonov dolarjev depozitov (ali pa jamstvo z 250 tisoč dvignil vsaj na milijon). V torek je finančna ministrica Janet Yellen poudarila, da bodo priskočili na pomoč vsaki banki, ki bo doživela beg depozitov. Zdaj je na potezi še ameriška centralna banka, ki je pravzaprav posredno zakuhala vse težave, potem ko je ključno obrestno mero lani zvišala za 450 bazičnih točk, samo da bi ustavila inflacijo (ki jo je bolj kot ne sprožila sama z divjim napihovanjem bilančne vsote). Vse bolj postaja jasno, da se bo inflacija zdaj zniževala kar prek finančnih pretresov, ki imajo vedno deflacijski učinek, navsezadnje se tudi posojilna dejavnost zniža.
Musk poziva, naj Fed obresti znižal za pol odstotne točke
Fed bo torej danes po dvodnevnem sestanku sporočil, kako se je odločil glede obrestne mere. Velika dilema je, ali naj še naprej zasleduje inflacijske cilje ali pa naj poskrbi za finančno stabilnost. Večina pričakuje, da bodo šle obresti devetič zapored navzgor, in sicer za 25 bazičnih točk (na raven 4,75–5,00 odstotka; največ po septembru 2007), potem pa naj bi sledil premor in poleti že prvo znižanje obresti. Elon Musk medtem poziva, naj Fed obresti zniža, in to kar za 50 bazičnih točk, ob tem pa opozarja, da kriza zaupanja, ki se širi v finančnem sektorju, predstavlja resno grožnjo gospodarstvo. Da se zaostrovanje denarne politike bliža koncu, nazorno kaže tudi zahtevana donosnost 10-letne ameriške obveznice, ki je bila še pred kratkim nad štirimi odstotki, zdaj pa je zdrsnila na 3,32 odstotka, kar je najmanj po septembru 2022.
letošnja sprememba | vrednost | |
Dow Jones (New York) | –1,8 % | 32.560 točk |
Nasdaq (New York) | +13,3 % | 11.860 točk |
Stoxx 600 (Evropa) | +5,5 % | 447 točk |
SBI TOP (Ljubljana) | +13 % | 1.182 točk |
dolarski indeks | -0,3 % | 103,2 točke |
nafta brent | -12,7 % | 75,2 USD |
zlato | +6,4 % | 1.939 USD |
bitcoin | +70 % | 28.150 USD |
10-letna obveznica (ZDA) | -26 bazičnih točk | 3,60 % |
Švica izgubila sloves finančno varne države
Finančno javnost seveda še vedno vznemirja UBS-ov prevzem banke Credit Suisse (za tri milijarde frankov). UBS, ki je znan po bolj konzervativni drži, pod svoje okrilje sprejema največjega domačega konkurenta, ki pa je z nepremišljenimi potezami v investicijskem bančništvu izgubil kompas in se oddaljil od osnovne dejavnosti. Prevzem dviguje veliko prahu, predvsem ker je bilo izbrisanih za približno 16 milijard evrov CS-jevih obveznic CoCo. Način, kako so imetniki obveznic izgubili premoženje, je sprožil ogorčenje. Od Švice, ki je bil vedno pojem finančne stabilnosti in varnosti, tega nihče ni pričakoval, zdaj jo nekateri imenujejo kar finančna bananska republika. Bi to lahko celo omajalo švicarski frank? V primerjavi z evrom frank v zadnjih dneh zgolj rahlo izgublja (od sredine marca se je njegova vrednost znižala za dober odstotek) in se bliža pariteti.
Rogoff je krizo pričakoval že lani
Pomembno je tudi vprašanje, koliko so bila iz naslova razvrednotenja CoCo-obveznic izpostavljene druge banke. Nemške naj bi utrpele za vsaj 11 milijard izgub. Precej verjetno je, da se bo v okolju občutno višjih obrestnih mer v težavah znašel še kakšen sektor. Ekonomist Kenneth Rogoff (ravno danes praznuje 70. rojstni dan) je v intervjuju za Handelsblatt povedal, da se spet vračajo občutki iz leta 2008, pri čemer je kar začuden, ker že v prejšnjem letu glede na takšno rast inflacije in obrestnih mer ni bilo podobne krize, poudaril pa je tudi visoko zadolženost držav (v ZDA se je zadolženost od krize 2008 več kot potrojila, v območju evra pa podvojila): "Če obrestne mere med recesijo ostanejo visoko, to povzroči velike težave, saj je javni dolg v obdobju ultra nizkih obrestnih mer narasel na rekordno raven." Rogoff pri tem omenja predvsem Italijo.
CS prva sistemska banka v težavah po letu 2008
Kakor koli, pomembno je, da so vlade in centralne banke požar za zdaj pogasile, potem ko je bilo dogajanje videti zelo dramatično. Cena zavarovanja dolga za primer bankrota, merjeno z instrumenti posojilne zamenjave (CDS), je pri Credit Suisse v petek porasla do nezaslišanih 965 bazičnih točk (to pomeni, da je bankrot že zelo verjeten), v ponedeljek pa strmo padla. Credit Suisse je sicer prva sistemsko pomembna banka, ki jo je bilo treba reševati po letu 2008. Na spisku teh bank, ki so prevelike, da bi propadle (posledice bi bile za ves svet katastrofalne), je 30 bank, kot so JPMorgan Chase, Bank of America, Citigroup, HSBC, Bank od Chine, BNP Paribas, Deutsche Bank, UBS ...
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje