Mozaiki so eno od znamenitosti francoskega svetišča, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Priznani sakralni umetnik Rupnik je leta 2008 zasnoval pročelje ene od treh bazilik v Lurdu s serijo mozaikov ob 150. obletnici Marijinih prikazovanj. Svetišče v jugozahodni Franciji so eno največjih romarskih krajev na svetu, ki privablja okoli tri milijone obiskovalk in obiskovalcev letno.

Decembra lani so jezuiti razkrili, da je Vatikan Rupnika že leta 2019 začasno ekskomuniciral, ker je zagrešil enega najhujših zločinov v cerkvenem pravu – uporabil je spovednico, da je žensko, s katero je imel spolne odnose, odvezal grehov.

Sorodna novica Nove prijave domnevnih zlorab patra Rupnika – med prijavitelji tako ženske kot moški

Pater Rupnik naj bi pred tremi desetletji domnevo zagrešil tudi več spolnih zlorab redovnic ljubljanske skupnosti Loyola. Obtožbe zoper patra so bile vložene predlani, a je pristojni cerkveni organ ugotovil, da so zastarale, zato je primer zaključil.

Ob pričevanjih še petnajstih ljudi so jezuiti februarja napovedali notranji postopek in hkrati zaostrili sankcije proti Rupniku. Prepovedali so mu vsakršno javno umetniško dejavnost, zlasti v verskih objektih. Že prej so mu prepovedali vse oblike javnega duhovniškega udejstvovanja, javno komuniciranje, še vedno pa ne sme zapustiti italijanske dežele Lacij. Med novimi prijavami je bilo trinajst žensk in dva moška, ki so Rupnika spoznali preko duhovnega vodenja ali umetniškega ustvarjanja in ki niso povezani med sabo, je za Televizijo Slovenija poročal novinar Janko Petrovec.

Kot je poročal Petrovec, bi se lahko postopek iztekel z Rupnikovo premestitvijo iz rimskega Centra Aletti, kjer je bival in deloval doslej, z osamitvijo v spokorniško življenje ali pa celo z njegovo izključitvijo iz jezuitskega reda.

Sorodna novica Pater Rupnik je v nedeljo kljub prepovedi somaševal v Rimu

Škof Jean-Marc Micas: Nič ni izključeno
Ob tem so se po pisanju AP-ja začela zastavljati tudi vprašanja, kaj storiti z njegovo umetnostjo, saj njegovi mozaiki krasijo pomembne bazilike, svetišča, kapele in cerkve po vsem svetu, vključno z eno od kapel apostolske palače.

V petek je škof Jean-Marc Micas, čigaršnja škofija obsega Lurd, napovedal ustanovitev študijske skupine, ki bo preoučila, kaj storiti z mozaiki bazilike rožnega venca, pri čemer bo na prvo mesto postavil potrebe žrtev zlorab. "Nič ni izključeno," je dejal v izjavi.

"Lurd je kraj, kamor pride veliko žrtev … iskati tolažbo in ozdravitev. Njihova stiska pred mozaiki patra Rupnika je velika: mimo tega ne moremo," je dejal v izjavi.

Sorodna novica Slovenski jezuiti zagotavljajo, da so na strani žrtev zlorab, in pozivajo k prijavi

V intervjuju za francosko katoliško revijo La Vie je Micas povedal, da sta on sam in svetišče prejela mnoga pisma žrtev zlorab z vsega sveta, ki so prosile za "potezo" iz Lurda. Rupnikove mozaike so opisali kot dodaten vir bolečine, ko iščejo ozdravitev od trpljenja. "Če ta kraj z razstavljanjem njegovih del povečuje trpljenje ljudi, ki pridejo tja po ozdravitev, to ni mogoče," je Micas povedal za La Vie.

"Vsak teden ena ali dve novi žrtvi potrkata na naša vrata"
Študijska skupina vključuje škofa, rektorja svetišča, žrtev zlorabe, strokovnjaka za sakralno umetnost in psihoterapevta. Pripravili bodo vse, kar potrebujejo za odločitev, kaj storiti z mozaiki, z vsemi možnostmi pred sabo, piše v izjavi.

Rupnikov nadrejeni, delegat Mednarodnih hiš jezuitskega reda v Rimu Johan Verschueren, je za AP pred kratkim povedal, da "vsak teden ena ali dve novi žrtvi potrkata na naša vrata". "Dobivamo vedno več jasnega in celovitega pogleda na to, kaj se je zgodilo v preteklosti ter kakšni sta resnična narava in razsežnost primera."

Lurd je prva večja bazilika, ki je javno napovedala revizijo Rupnikovih umetniških del, druge cerkvene enote pa so se od njega distancirale. Škofija Versailles, kjer domuje cerkev, okrašena z Rupnikovimi mozaiki, je decembra z njim prekinila vsakršno sodelovanje.

Nedavno je verski založnik San Paolo umaknil Rupnikove knjige z vidnega mesta v svoji trgovini blizu Vatikana, čeprav so njegove knjige, koledarji in knjige o duhovnosti na voljo na spletni strani umetniškega studia Centro Aletti in ekumenskega centra v Rimu, ki ga je Rupnik ustanovil, poroča AP.

Zaradi obtožb o spolnih zlorabah je bil Rupnik pozvan, naj vrne Prešernovo nagrado, ki jo je prejel leta 2000, ali pa naj mu jo vzame država. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da trenutna zakonodaja odvzema nagrade ne omogoča, vendar se mora po njenem mnenju zakon nujno spremeniti, saj morajo Prešernovi nagrajenci "odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe".