Ameriško podjetje je prvič izstrelilo raketo Starship. Dogodek je močno odmeval, mnenja o uspešnosti pa so deljena.

Video 1: Posnetek dogodka (izstrelitev od 44:20 naprej)

Avdio: Posnetek zvoka iz nadzornega središča

Sorodna novica Mogočni Starship poletel in se razletel na višini 30 kilometrov

Polet je trajal zgolj štiri minute, a je bil naphan z dogajanjem. Starship je motorje prižgal v četrtek približno ob 15.30 po našem času, ob gromkem navdušenju zaposlenih v SpaceX-u in na okoliških plažah, kjer so se zbrale množice opazovalcev. A že v prvih sekundah so se pojavile težave. Trije motorji raptor od 33 na prvi stopnji niso delovali. Okoli rakete, ki se je počasi dvigala nad ravnico Boca Chice (Teksas, ZDA), pa so se dvigali ogromni kosi neznanega izvora, zelo verjetno betona in zemlje, kar je za raketo nevarno. 120-metrski Starship se je kljub temu polagoma vzpenjal in se oddaljil od izstrelišča, v veselje SpaceX-ovcev, saj bi morebitna zgodnja eksplozija več tisoč ton goriva opustošila talno infrastrukturo. Po 30 sekundah oziroma na višini enega kilometra je ob vznožju rakete nekaj počilo, z rakete so odleteli kosi kovine. Ugasnil je še en motor.

Starship se je še vedno dobro držal, se vzpenjal in po 55 sekundah prečil območje največjega aerodinamičnega stresa, enega pomembnih mejnikov vsakega raketnega poleta. A težave so se zgolj kopičile. Po minuti in petih sekundah je znova nekaj odpadlo od vznožja, še en motor je odpovedal sodelovanje. Izpuh ni bil homogen, videti je bilo, kot da nekateri še goreči motorji ne delujejo pravilno in da raketa na eni strani ustvarja več potiska kot na drugi. Med samimi motorji, torej v sami strukturi, pa je žareča rdeča nakazovala požar. Nič od naštetega ni bilo v načrtu in je znalcem povzročalo skrbi. A mogočni, belo-črni velikan je na videz neomajno silil modremu nebu naproti. Kazalo je, da bo – čeprav potolčen in nekoliko šepav – opravil svoje delo in oddal drugo stopnjo.

Ni šlo. Na 20 kilometrih oziroma po dveh minutah je v izpuhu zavladal kaos, napolnile so ga žareče oranžne barve in potrjevale hude težave pogonskega sklopa. Starship se je preusmeril in se začel nenadzorovano obračati. Upajoči so to interpretirali kot manevriranje pred oddajo druge stopnje, realisti pa so hitro ugotovili, da je tokratne dogodivščine konec. Zbrana množica SpaceX-ovih zaposlenih je vzklikala krike osuplosti in razočaranja. Prva stopnja Super Heavy bi morala po 2 minutah in 49 sekundah ugasniti, a ni. Ločitve med Super Heavyjem in drugo stopnjo, Starshipom, ni bilo. Tako je celoten sklop dosegel 39 kilometrov višine in nato prekopicujoč se padal po balističnem loku. Točno štiri minute v polet, na višini 30 kilometrov, se je razletel, zelo verjetno zaradi sistema za samouničenje.

In tako je Starshipov ognjeni krst precej spominjal na najuspešnejši polet primerljive rakete: sovjetskega N1. Le da je Starshipova prihodnost verjetno svetlejša.

SpaceX poudarja, da je šlo za testni polet, v katerem so opravili dragocene meritve. Zbrane podatke bodo najbrž še več mesecev analizirali, da bi izvrtali pravi izvor ognjenega konca predstave.

Domneve, špekulacije in namigi

Iščoč vzroke, lahko opravimo zgolj hitro, površinsko analizo. Prva ugotovitev je na dlani. Ni dobro, če motorji najsilnejše rakete sveta svojo ognjeno jezo usmerijo pravokotno na beton. Prvi mož podjetja Elon Musk se je že pred leti odločil, da ne bo izkopal jaška, ki preusmeri izpuh rakete, in se pridušal, da je to morda napaka. Manko kanala je poskusil nadomestiti z odpornejšim talnim betonom in omejenim dovajanjem vode pod vznožje rakete. Očitno ni zadostovalo. Raketa je izkopala pravi krater (tvit desno) in okolico blagoslovila s kameno nevihto. V prvih sekundah so naokoli letele velike (najbrž betonske) gmote in večje količine kamenja, prahu, sodov in drugih predmetov, ki se niso mogli upreti raketnemu vetru. Težava niso samo kosi betona, ki lahko priletijo v raketo. Težava je tudi akustika oziroma zvok, ki se odbije od ploskih tal nazaj v raketo in trese motorje ter njihovo napeljavo. Oboje bi lahko pripeljalo do odpovedi, ki smo jim bili priča. A tega pač ne vemo.

Video 2: Posnetek LabPadre

Video 3: Posnetek LabPadre

So raptorji dovolj zanesljivi?

Morda pa je težava prav v motorjih raptor, ki že do zdaj niso bili zanesljivi, sploh ne v primerjavi z merlini, ki ženejo Falcone 9. SpaceX metanske raptorje že dolgo razvija in jih poskuša prignati do čim večje zmogljivosti, obenem pa jih čim bolj poenostaviti, da bi bili poceni in omogočali preprosto večkratno uporabo, kar sta si – do neke mere – nasprotujoča si cilja. Če je težava v zasnovi raptorjev, potem SpaceX čaka še precej dela.

Uganka neločitve

Zakaj se prva in druga stopnja nista ločili, ni jasno. Morda se razklenitveni mehanizmi niso sprožili zaradi mehanske ali programske napake. Morda niso bili izpolnjeni prednastavljeni pogoji za ločitev. Kateri, lahko le ugibamo: ugasnitev motorjev prve stopnje (kar se ni zgodilo), morebiti višina in hitrost? Raketa je bila ob 2:52, torej ob načrtovani ločitvi, mnogo prenizko. K temu pa bi seveda lahko pripomogla odpoved skoraj četrtine motorjev.

Je pa ta zaplet nenadejano pokazal, da je raketa iz nerjavečega jekla strukturno zelo odporna: več kot minuto se je obračala, prekopicevala in rinila skozi ozračje, ne da bi razpadla.

Manjkajoče ploščice na toplotnem ščitu?

Pomemben element Starshipa je toplotni ščit.

Ko se bodo Starshipi vračali iz orbite, ali celo iz bolj oddaljenega Osončja, se bodo morali vrniti v ozračje. Trenje in drugi fizikalni procesi interakcije z ozračjem pri veliki hitrosti pomenijo močno segrevanje. Brez toplotnega ščita bi Starship – kot katero koli drugo vesoljsko plovilo – razpadel. Zato je SpaceX razvil toplotni ščit iz 18.000 keramičnih ploščic, ki se jih da dokaj preprosto namestiti in menjati. S tem se želi izogniti usodi Space Shuttlov, kjer je bilo vzdrževanje toplotnega ščita pravi glavobol. Toplotni ščit bi moral skozi svoj ognjeni krst prav na tokratnem poletu, a do te faze niso prišli.

So se pa na medmrežju pojavili domnevni posnetki Starshipove stranske kamere, ki kažejo, da je nekaj ploščic odpadlo že v prvih minutah poleta (pripeti tvit desno). Pristnosti teh posnetkov ni mogoče preveriti, a če držijo, potem bodo morali spaceX-ovci naumiti kaj boljšega.

Odzivi pretežno pozitivni

To so bila ugibanja na podlagi videnega. Prave vzroke številnih odpovedi bo SpaceX zelo verjetno razkril v prihodnjih tednih ali mesecih, pri čemer bo odgovore prva zahtevala Nasa, saj bo Starshipe najemala za pot na površje Lune.

Je bil polet uspeh ali neuspeh? V binaren sistem ga je težko stlačiti, čeprav se po spletu, na strokovnih portalih in družbenih omrežjih pojavljajo razgrete razprave, ki zagovarjajo eno ali drugo stran.

Znani kanadski astronavt Chris Hadfield, veteran več poletov na MVP in nekdanji poveljnik MVP-ja, pa tudi nekdanji testni pilot, je navdušen. "To je bil ogromen uspeh, to je bil krasen dan. Ogromno smo se naučili." Poudaril je testno naravo poleta, pa da gre za ogromno napravo, ki širi meje mogočega, in da gre za prvi polet. "Primerjamo ga lahko z modelom letala. Sestaviš lahko toliko modelov, kolikor želiš. A dokler ga ne vržeš, ne veš, ali je sploh letalo ali ne," je komentiral za CTV.

Ameriški vesoljski novinar Eric Berger je delil navdušenje. Meni, da bo SpaceX prej ali slej izboljšal tehnologijo in izpolnil obljube. "Ko bo SpaceX odpravil težave, bomo imeli največjo večkrat uporabno raketo na svetu. To bo za vekomaj spremenilo odnos človeštva do vesolja – na boljše (z vidika dostopnosti) in morda na slabše (z vidika vesoljskih smeti)," je zapisal na mediju ArsTechnica. Dodal je, da smo na prelomnici v novo dobo. "Dogodek je zgodovinski. Nihče ne ve, kakšen bo naš planet, naša orbita ali celo naše Osončje zaradi poceni in pogostih izstrelitev in praktično brez omejitev pri masi tovora. Česa takšnega še nismo doživeli."

Nelson (Nasa): Veselim se naslednjega poleta

Ameriška vesoljska agencija Nasa je izrazila zadovoljstvo. "Čestitke SpaceX-u za prvi integrirani testni polet! Skozi zgodovino je vsak velik dosežek zahteval neko mero tveganja in veliko tveganje lahko prinese velik izkupiček. Veselim se vseh SpaceX-ovih ugotovitev, naslednjega testnega poleta in vsega, kar pride zatem," je sporočil prvi mož Nase Bill Nelson.

Toda odnos Nase s SpaceX-om je bolj zapleten, kot kaže ta kratka izjava. Nasa je dandanes odvisna od SpaceX-a. Podjetje ji zagotavlja dostop do Mednarodne vesoljske postaje z vesoljskimi ladjami Dragon, Crew Dragon, pa poceni izstrelitve na Falconih 9. Brez SpaceX-a bi bila Nasa povsem odvisna od ruskih Sojuzov, česar si še posebej zdaj nikakor ne želi. Še več, Nasa je izbrala Starship kot njen uradni lunarni pristajalnik (poglavje 1). Prav vesoljska ladja Starship bo na odpravi Artemis III (in naslednjih) dostavila ljudi iz lunarne orbite do tal. Nasin program Artemis je torej – trenutno – odvisen od Starshipa. In trenutno kaže, da je Starship najbolj tvegan del zasnove programa Artemis.

Če se torej Starship izkaže za razvojno slepo ulico ali pa občutno zamuja, utegnejo Američani biti v tem tisočletju na Luni za Kitajci! Starship torej mora delovati, sicer je Nasa v težavah.

A tu se stvari dodatno zapletejo. Prav Starship utegne spodnesti Nasino kronsko raketo SLS. Že zdaj ji je odvzel naziv najmočnejše rakete sveta, ko pa bo enkrat prevažal ljudi na Luno, jo utegne poslati na smetišče zgodovine z vesoljsko ladjo Orion vred. Marsikdo se bo vprašal, zakaj potrebujemo SLS in Orion za več milijard dolarjev na polet, če lahko vse skupaj opravi Starship za nekaj deset milijonov. To pa pomeni ukinitev številnih delovnih mest in bes ameriških predstavnikov ljudstva iz prizadetih zveznih držav. Politični odnos do Starshipa je mešan.

Nasin administrator Nelson je res izrazil javno navdušenje nad napredkom Starshipa. Toda po strokovnih medijih in med Nasinimi zaposlenimi na digitalnih družbenih omrežjih je zaslediti tudi precej kritičnosti. Številni bolje obveščeni glasovi so izrazili nezadovoljstvo nad izkupičkom testnega poleta in dvom, da bo Starship res pripravljen ter dovolj varen do leta 2025, ko naj bi bila izvedena odprava Artemis III.

Številne je zmotil krater, ki je nastal pod izstrelitvenim stojalom, in se sprašujejo, kakšen krater bo šele nastal v lunarnem prahu in ali bo Starship lahko po pristanku v takšni lunarni izdolbini stabilen – ali se bo morda zvrnil, kar bi bila katastrofa. Prav pretekli testni polet utegne vliti nove energije pobudi po izbiri drugega uradnega pristajalnika programa Artemis, takšnega, ki bo razvit po konvencionalnih metodah in naj bi bil potemtakem zanesljivejši, predvsem pa pravočasno na voljo. Vsaj po mnenju pobudnikov.

Po starem ali po korakih?

SpaceX je ubral precej drugačno razvojno pot, t. i. razvoj po korakih (ang. iterative development). Poenostavljeno povedano: namesto razvoja končnega izdelka, ki mora biti že ob prvi uporabi čim bližje popolnosti, izdela množico prototipov, ki ga polagoma pripeljejo do končnega izdelka, in se spotoma veliko nauči. Pa porabi veliko denarja za izdelavo prototipov. SpaceX je od prvega "skoka" Starhopperja, prototipa Starshipa (poglavje 1), do danes hitro napredoval. Dovolj hitro za Artemis III? In dovolj kakovostno, da bosta Starshipu zaupala tako Nasa kot množice potencialnih marsovskih kolonistov? Končni sodnik bo pri tem dejansko čas, je pa res, da je bilo prav po tokratnem poletu po strokovnih medijih najti nadpovprečno količino dvoma o tem koračnem pristopu.

Evropa gleda in se uči

V Evropi se po dolgih letih posmehovanja SpaceX-u, zavračanju večkratne uporabnosti in zasebne pobude pri razvoju raket zadeve počasi spreminjajo. Novi generalni direktor Evropske vesoljske agencije Josef Aschbacher je že večkrat izrazil mnenje, da je podpiranje zasebne pobude prava pot naprej, in namignil, da je SpaceX zgled. Tudi on je izkazal zadovoljstvo nad testnim poletom. "Čestitke SpaceX-u! Občudovanja vreden korak naprej. Vsi se lahko nekaj naučimo iz testnih izstrelitev. Veselim se prihodnjih korakov. Vzlet JE neverjeten uspeh! Prišli so do pomembnih spoznanj. Prepričan sem, da bo SpaceX hitro odpravil težave in se vrnil na izstrelitveno ploščad."

Evropa je v zadnjih nekaj letih napovedala razvoj domačih večkrat uporabnih raket, takih, ki naj bi konkurirale Falconu 9. Pripravljene naj bi bile do leta 2030. A to bo najbrž odgovor na napačen izziv. Dandanes bi že morala snovati odziv na Starship. Besede Aschbacherja nakazujejo, da se tega zaveda.

V Rusiji so novice o testnem poletu redke in kratke, podobno je na Kitajskem, kjer državni Šinhua zadeva sploh ne omenja.

Prihodnost Starshipa in SpaceX-a

Kaj sledi za SpaceX? Musk je – kot po navadi – postavil optimistično časovnico. Naslednji testni polet napoveduje v "prihodnjih nekaj mesecih". Kot po navadi bo mesecev prej več kot manj. Dotlej pa bo moral Musk skupaj z drugimi odgovornimi v SpaceX-u sprejeti vsaj eno pomembno odločitev. Kaj naj bo na tleh pod raketo? Ravna betonska podloga je več kot očitno neprimerna, njegovo stališče izpred treh let pa napačno.

Nekaj dni po izstrelitvi je Musk zaplet pojasnil na Twitterju. V načrtu so imeli čisto samosvojo rešitev, a se zanjo niso odločili, ker je pred prvim poletom ne bi mogli udejanjiti. In zato, ker so na podlagi statičnega testa, torej kratkega prižiga vseh motorjev Super Heavyja, menili, da bo beton vzdržal eno izstrelitev. Kaj pa je ta rešitev? Masivna, vodno hlajena jeklena plošča pod izstrelitvenim stojalom. Musk ni bil jasen, ali jo bodo udejanjili, je pa napovedal, da lahko naslednjo izstrelitev pripravijo v enem do dveh mesecih.

SpaceX se očitno z vsemi štirimi otepa oddušnega jaška, kakršnega uporablja večina drugih raket. Zanj bi morali ali globoko kopati, kar je na Boca Chici težavno zaradi vode in peščenih tal, ali pa zgraditi visoko betonsko strukturo. Oboje zahteva čas, denar, viša kompleksnost in bi najbrž časovno precej zamaknilo razvoj Starshipa. Obenem manjša možnost, da bodo bližnje naselbine po vsaki izstrelitvi prekrite s prahom. Čas bo pokazal, ali je to bila optimalna odločitev.

Video: Ponazoritev talnega sistema pri SLS-u

Večdesetletne marsovske sanje – in kdo bo plačal zanje?

SpaceX pri Starshipu ne bo popuščal, nanj stavi vse. Projekt ga lahko izstreli med najpomembnejša podjetja vseh časov, odgovorna za prelomnico v človeški zgodovini ... ali pa dobesedno v zgodovino. Razvoj po korakih je drag, izdelati je treba množice prototipov, številne zavreči. Pa zgraditi več izstrelišč za Starshipe z vso talno infrastrukturo vred, med drugim na Cape Canaveralu.

Dolarski bankovci izginjajo kot gorivo v raptorjih. Dobiček iz Falconov 9 zelo verjetno ne zadostuje za pokrivanje razvoja Starshipa. SpaceX se mora zanašati na zaupanje investitorjev, ki prinašajo milijarde. Če se bo Starship hudo zavlekel, če bodo v njem množično umirali ljudje, ali pa če se bo enostavno izkazal za razvojno slepo ulico in ne bo niti približno tako poceni, kot podjetje obljublja, potem utegne zaupanje vlagateljev izpuhteti.

Sorodna novica Prvi SpaceX-ov potnik okoli Lune bo japonski milijarder

SpaceX ima sicer še eno vroče železo v ognju, in sicer projekt Starlink, načrtovano jato več deset tisoč satelitov v nižji Zemljini tirnici, ki bodo zagotavljali relativno hiter dostop do medmrežja kjer koli na obli, vsekakor precej hitrejši v primerjavi z geostacionarnim satelitskim internetom. Postavljanje tako megalomanske konstelacije, ki po številu presega čisto vse do zdaj izstreljene satelite v zgodovini, je zamudno in hudo drago. Obstoječi Falconi 9 ne zadostujejo, zatrjuje Musk, potrebno bo vpreči Starship, in to kmalu, sicer lahko SpaceX bankrotira. Te Muskove besede so lahko iskrene, lahko pa predstava za javnost, ali nekaj vmes. Vsekakor pa so težke.

S trženjem Starlinkov, Starshipov in Falconov 9 namerava Musk financirati svoj naslednji veliki projekt, pravzaprav njegov sveti gral, za katerim se podi že desetletja. Kolonizacijo Marsa. Milijarder pravi, da lahko z 20 izstrelitvami Starshipov na dan proti Marsu pošljemo dovolj mase, dovolj potrebščin, da lahko tam človeštvo začne na novo, si ustvari samooskrbno bivališče na drugem planetu. Zato, ker je planet tam in tako kot gora kliče po obisku, in zato, da bo človeštvo imelo alternativo Zemlji, če se ta skuha.

Morda je tudi ta cilj predstava za javnost, da lažje zagrize v Muskovo vabo in podpira njegove projekte. Morda ni.

Video: SpaceX predstavi vizijo za Mars

Vesoljska in tudi vojaška revolucija

Vsekakor bo Starship uporaben tudi za marsikaj drugega. Musk trdi, da bo cena enega samega poleta Starshipa zgolj nekaj milijonov dolarjev. S takšno skrajno pocenitvijo bi poleti v vesolje postali široko dostopni in povzročili revolucijo pri raziskovanju vesolja. Na to se je nanašal prej omenjeni ameriški novinar Berger. Izstreljevali bi lahko množice cenenih satelitov na nebo, na Luni in Marsu gradili obširnejše baze, proti drugim zvezdam pošiljali desetine, stotine novodobnih Voyagerjev. In ne nazadnje, hitro dostavljali nujni tovor prek sveta. Ameriška vojska bi najbrž bila zelo zadovoljna z možnostjo dostave 150 ton skoraj kjer koli na Zemlji v zgolj nekaj urah. In če bi bilo na voljo več Starshipov, mogoče celo na tisoče ton.

Zato je bil tokratni testni polet tako pomemben.

NOTICE:

NA VIDIKU:

Torek, 25. april – Falcon 9 – Starlink

Sreda, 26. april – MVP – ruski vesoljski sprehod

Sreda, 26. april – ViaSat 3 Americas – ViaSat 3 Americas

Petek, 28. april – Falcon 9 – O3b mPOWER 3 & 4