Včeraj se je začelo dvodnevno majsko zasedanje Feda, ki naj bi obresti zvišal na raven med 5,0 in 5,25 odstotka, kar je največ po septembru 2007. Takrat se je začela velika finančna kriza, tokrat pa je vsaj pri srednje velikih bankah že opazna visoka raven stresa, ki je že potopila tri ameriške banke: marca banki Sillicon Valley in Signature, pred dnevi pa je sledila še banka First Republic. Tudi pri tej banki je bila glavna težava ta, da je imela ob močnih lanskih Fedovih dvigih obresti, ki so jim sledile tudi donosnosti obveznic (cene teh so močno padle), zelo velike nerealizirane izgube pri naložbah v dolgoročne vladne obveznice. Ko je propadla banka Sillicon Valley, so bile stranke z več kot zajamčenimi 250 tisoč dolarji depozitov prestrašene in so množično selile denar drugam. V prvem četrtletju je tako banka First Republic izgubila za več kot sto milijard depozitov.

Največja propadla banka še vedno Washington Mutual iz leta 2008
Skupna bilančna vsota vseh treh letos propadlih ameriških bank je znašala 532 milijard dolarjev. Če to številko postavimo v zgodovinski kontekst: v letu 2008, na vrhuncu finančne krize, je v ZDA propadlo 25 bank, katerih skupna bilančna vsota je, če upoštevamo inflacijo, znašala 526 milijard dolarjev. Največja žrtev je bila takrat zaradi zloma trga drugorazrednih hipotekarnih posojil banka Washington Mutual (309 milijard bilančne vsote), ki še vedno velja za največjo propadlo banko v ZDA (naposled jo je kupila banka JPMorgan Chase), pri čemer se seveda ne upoštevajo investicijske banke, kot sta bili Lehman Brothers in Bear Stearns. Med letoma 2009 in 2022 je v ZDA propadlo kar 511 bank s skupno bilančno vsoto 339 milijard, kar je še vedno manj od treh letos propadlih bank.

Petodstotna pocenitev nafte
Pričakovali bi, da bo dogajanje v bančnem sektorju močno obremenilo delniške indekse, a ni tako, saj so regulatorji hitro zadušili preplah in pri vseh padlih bankah zagotovili varnost vseh depozitov. Včeraj, ko je celoten Wall Street sicer precej zdrsnil (vodilni indeksi so izgubili več kot odstotek), so bile delnice največjih ameriških bank v prvi polovici dneva v plusu, kar lahko pripišemo pozitivnim občutkom vlagateljev, potem ko je banka JP Morgan prevzela banko First Republic. No, na koncu so se pocenile tudi JP Morganove delnice (-1,6), a ne tako močno, kot so spet padle delnice regionalnih bank (izstopa PacWest z 28-odstotnim padcem). Skupile so jo tudi delnice naftnih podjetij. Exxon Mobil, Chevron in BP so izgubili več kot štiri odstotke. Zanimivo, da je BP s četrtletnim dobičkom presegel pričakovanja, a je bil vendarle precej oddaljen od lanskih dosežkov, tako da so delnice izgubile 8,6 odstotka. Na razprodajo naftnih delnic je vplivala tudi močna pocenitev nafte. Brent je padel za pet odstotkov, na dobrih 75 dolarjev, potem ko je bil objavljen podatek o presenetljivem aprilskem kitajskem krčenju industrijske dejavnosti.

Evropa daleč od ciljne dvoodstotne inflacije
V četrtek bo zasedala še Evropska centralna banka. Pričakovanja so podobna kot pri Fedu: dvig obrestne mere za četrtino odstotne točke. V območju evra je inflacija v aprilu predvsem zaradi rasti cen hrane (+13,6 odstotka na letni ravni) porasla na sedem odstotkov, majhna tolažba pa je, da je jedrna inflacija (brez upoštevanja hrane in energentov) rahlo zdrsnila na 5,6 odstotka. Gre za prvo nazadovanje jedrne inflacije v zadnjih desetih mesecih. Inflacijski "dosežki" se precej razlikujejo med državami. V Nemčiji se je letna rast cen znižala (na 7,2 odstotka, kar je najmanj po lanskem avgustu), v Španiji (s 3,1 na 3,8) in Franciji (s 6,7 na 6,9 odstotka) pa zvišala. Mednarodni denarni sklad je pred dnevi pozval Evropsko centralno banko, naj z zviševanjem obrestnih mer "ubije inflacijsko zver".