Izjave ogorčenja prihajajo tako iz največje koalicijske partnerice Svobode kot iz SD-ja in Levice. Časopis Finance je v četrtek poročal, da bo po odločitvi nadzornega sveta SDH-ja Debeljak namesto dozdajšnjih 12.800 evrov bruto za april prejel 18.500 evrov, Tomšič pa namesto 11.500 evrov bruto 16.500 evrov.

Prva nadzornica SDH-ja Karmen Dietner je za Finance kot razloge za zvišanje plač navedla povečan obseg dela zaradi energetske krize in pripojitve Družbe za upravljanje terjatev bank k SDH-ju. Poudarila je tudi primerjavo s plačami družb, nad katerimi bedijo v SDH-ju, in dodala, da se plače v upravi holdinga razen z inflacijo od leta 2013 niso usklajevale.

Predsednica DZ-ja in podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je za portal N1 povedala, da podrobnosti sicer ne pozna, je pa njeno mnenje, da je "tako obsežen dvig absolutno neupravičen", zato ga ostro obsoja. "Gre namreč za državno gospodarsko družbo, kjer bi morali biti ob plačni politiki še posebej občutljivi in primerljivi z zasebnimi gospodarskimi družbami," je dodala.

Svoboda: Neprimerno ob naporih za dogovor v javnem sektorju

Viri iz Gibanja Svoboda so za N1 med drugim opozorili tudi, da je znatno povišanje plač vodilnim na SDH-ju popolnoma neprimerno tudi zaradi prizadevanj posameznih ministrov za dogovor o plačah v javnem sektorju.

Poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek je za portal dejala, da se strinja z vsemi, ki so zgroženi zaradi velikega dviga plač vodilnima v SDH-ju. Po njenih besedah je to ravnanje v nasprotju s prizadevanji in vrednotami stranke, ki se ji je pridružila, in politiko, ki jo vodi sedanja vlada. Zato pričakuje ustrezno ravnanje tako vlade kot skupščine SDH-ja.

SD: Tovrstna zvišanja so klofuta

Poslansko skupino SD-ja je novica o visokem zvišanju plač izjemno neprijetno presenetila. "Tovrstna zvišanja predstavljajo klofuto vsem tistim, ki so v zadnjih letih prav tako prenašali težja bremena, pa njihova obremenjenost ni bila z ničimer ovrednotena; hkrati pa otežujejo delo vsem, ki skušajo doseči nov dogovor o plačah v javnem sektorju," so navedli v sporočilu za javnost.

Tudi argumenti o povečanem obsegu dela se jim ne zdijo upravičeni, "še posebej, če upoštevamo, da SDH in vlada kot skupščina še vedno nista pripravila in predlagala nove strategije upravljanja državnih kapitalskih naložb, ki zaradi spremenjene strukture premoženja že davno ne ustreza več realnosti".

Zato vlado pozivajo, da kot skupščina SDH-ja ukrene vse potrebno, da se "tako ekscesni dohodki vodstva SDH-ja nemudoma omejijo", da zahteva odgovornost članov nadzornega sveta, ki so odobrili tako povišanje, in da pred povišanjem nagrad vodstva zagotovi pripravo nove strategije upravljanja državnih kapitalskih naložb ter jo predloži v sprejem DZ-ju.

Ogorčenje tudi v Levici

V Levici pa po besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca kot neprimerno ocenjujejo, "da si v času draginje najbolje plačani še dodatno dvigujejo plače". Menijo tudi, da ima uprava SDH-ja glede tega preveliko avtonomijo, sploh v primerjavi z javnim sektorjem, ki se že eno leto pogaja za boljše plače.

V koaliciji so se pojavila nesoglasja že tudi pri lanskem glasovanju o imenovanju treh novih nadzornikov SDH-ja. Mnenja so se delila predvsem zaradi nekdanjega prvega moža Gorenja Franja Bobinca.