Sindikat novinarjev Slovenije in Koordinacija novinarskih sindikatov RTV v družbi stavkovnega gibanja za neodvisno javno RTV Slovenija sta organizirala javno tribuno "Še vedno RTV Smo!". Voditelja in novinarja Televizije in Radia Slovenija, Tatjana Pirc in Igor E. Bergant, sta na njej z gosti med drugim iskala odgovore na vprašanja, kakšna je prihodnost javne RTV Slovenija po dveh letih številnih pritiskov na novinarsko in uredniško neodvisnost.

Nataša Štefe: Zadnji dve leti se poznata

Članica generalnega vodstva stavkovnega odbora in novinarka Radia Slovenija Nataša Štefe je zatrdila, da jih vodstvo na pogajanjih že od začetka ni jemalo resno in da nekaterih stavkovnih zahtev, kot je avtonomija, sploh ne razume. Kot primer je podala dogodek, ko so nekateri zaposleni na RTV SLO prišli v studio med snemanjem oddaje Dnevnik. Vodstvo dogodek primerja z vdorom v studio, ki so ga izvedli proticepilci z Ladislavom Troho, medtem ko je zaposlenim jasno, da je to bila solidarna gesta oziroma znak protesta, je dejala.

Opisala je tudi položaj na Radiu Slovenija. Zadnji dve leti sta pustili posledice, imeli so program presežnih delavcev, zmanjševanje števila zaposlenih, pogodbe se ne podpisujejo ... Obenem pa na Radiu je drugače, je ocenila, namreč ni neposredne cenzure, je pa vprašanje, koliko je samocenzure. Kako bi pa dosegla cilj neodvisnega, kakovostnega RTV-ja? Z zakonom, ki bo skladen z ustavo in ki bo omogočal razvoj, pa tako, da bo vsak prispevek, ki bo nastal na RTV-ju, narejen kakovostno in v javnem interesu. In tudi tako, da bodo zaposleni obračunali med sabo, torej da bodo postavili temelje javnega servisa in definirali, kaj je medij v javnem interesu, ki upošteva programske in profesionalne standarde, je še povedala.

Tanja Starič: Bitka brez primere

Kako novinarka in voditeljica Odmevov Tanja Starič na Televiziji Slovenija gleda na zadnje leto? "Situacija nikoli ni tako slaba, da ne bi mogla biti še slabša," je odvrnila. Spomnila je na prve zaplete, ki ne sežejo leto dni v preteklost, temveč leto in pol, ko se je zgodila množična ukinitev oddaj, kar je bil prvi udarec za Informativni program na TV Slovenija. Takrat se je po besedah Starič prvič izkazalo, da "naša beseda ne šteje", saj je 138 članov uredništva podpisalo peticijo proti, ki pa ni zalegla.

Leto ji je prineslo spoznanje, da sicer lahko verjameš v pravno državo, a to ne pomeni, da se ni treba vsak dan boriti za svoboščine in javno besedo. Prineslo ji je tudi vedenje, kako povezani so v informativnem programu. Meni, da je bitka, ki jo bijejo novinarji in zaposleni, brez primere v zgodovini medijskega prostora v Sloveniji in je najpomembnejša poleg dogajanja na STA-ju.

Tanja Starič pravi, da se novinarstvo – ne samo slovensko – ni primerno odzvalo na narativo, ki se že leta vzpostavlja v medijskem prostoru: da so novinarji zgolj levi ali desni. To je po njenem mnenju degradacija poklica, ki ne omogoča kakovostne razprave in ki so jo novinarji podcenjevali. Posledica je med drugim v tem, da je iz novinarstva odšla cela generacija ljudi.

Glede dogajanja na TV Slovenija je dejala, da so profesionalni standardi padli. Nekoč je veljalo, da je televizijski novinar moral prestati glasovni preizkus, govorne vaje, vaje nastopanja, imeti veliko prakse na terenu ter leta in leta dela. Zdaj ti standardi ne veljajo več, pomembno je samo še, ali si naš ali vaš, je zatrdila.

Kot najhujšo posledico dogajanja zadnjih let pa je navedla, da številni ne gledajo več televizije. Škoda je velikanska in težko popravljiva, potrebne bodo ogromne spremembe, da se javnost vrne k televiziji in da ji bo zaupala.

Starič je glede medijskega prostora v Sloveniji črnogleda, ni pa črnogleda glede novinarstva. Pojavljajo se nove platforme, veliko je poudarka na preiskovalnem novinarstvu in po njenem mnenju bo tukaj morala prav javna radiotelevizija odigrati svojo vlogo kot zgled za druge medije. Ker vemo, kako je v državah, kjer tega ni, je zatrdila in kot primer navedla Srbijo, saj se je tam javna RTV spremenila v državno.

Zebec: Z MMC-jem se ravna nestrokovno, neprofesionalno

Luka Zebec, član Nadzornega sveta RTV SLO, član Sveta delavcev in tudi izvoljeni za člana novega Sveta RTV SLO (po noveli zakona) ter nekdanji vodja MMC RTV SLO, je dejal, da se je novi svet RTV SLO enkrat že srečal, in sicer na spoznavnem srečanju v nekoliko okrnjeni sestavi. Dogovorili so se, da se bodo do uveljavitve novele – če bo ustavno sodišče tako odločilo – pripravljali na nastop mandata. Želeli so tudi opraviti obisk RTV SLO, tako kot to lahko počne zainteresirana javnost, denimo vrtci ali šole, ampak dovoljenja niso dobili.

Zebec je poudaril, da novela zakona ne prinaša zgolj sprememb čisto v vrhu zavoda, kar se v javnosti največ izpostavlja. Prinaša tudi strukturno spremembo, ki je po Zebčevem mnenju zelo dobra za Multimedijski center (MMC). Ta namreč postaja tretji steber RTV-hiše, medtem ko je bil doslej vedno podrejen radiu, televiziji, pa tudi izjemno razpršeno upravljan, saj ima denimo 16 odgovornih urednikov. Spomnil je na pretekle poskuse, da bi MMC-ju dvignili status oziroma da bi mu dodelili vsaj enega odgovornega urednika, a da je ta predlog padel na nadzornem svetu, ki so ga zasedali prav ljudje, ki so zdaj v vodstvu zavoda. Vse odkar je to vodstvo prišlo, se z MMC-jem postopa popolnoma nestrokovno, neprofesionalno, je zatrdil nekdanji dolgoletni vodja MMC-ja.

Zebec je še dodal, da tudi na področju tehnologije in tehnike stanje na RTV-ju ni rožnato. Poznajo se učinki tako imenovane kadrovske sanacije, ki je po Zebčevem mnenju povsem zgrešena, sredstva za tehniko se zmanjšujejo, ni dolgoročne vizije razvoja. In ko bodo enkrat nastopile finančne težave, bo to področje prvo s potegnjeno ročno zavoro, je napovedal Zebec. Meni namreč, da bo zavod v nekaj mesecih zašel v finančno krizo. Kot razloge je naštel način prodaje delnic Eutelsata, ki jih ima v lasti RTV SLO, napačno zastavljen načrt stroškov dela in padec prihodkov iz oglaševanja, ki so tudi posledica padca gledanosti. Zebec je napovedal, da bo zadevo na koncu verjetno morala reševati država.

Poziv vladi in ministrstvu k ukrepanju

Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, si želi delujočega ministrstva za kulturo, ki bi imelo vsaj približno idejo, kako naše medije podpreti, česar v enem letu nove vlade še ni bilo videti.

Marko Milosavljević, profesor s Katedre za novinarstvo na FDV-ju, pa si želi nastopajočih, ki bi prestali radiofonski test in šolanje, in ne ljudi, ki niso prestali osnovnih testov profesionalnosti in jih "ne more poslušati". Želi si prevetrite oziroma osvežitve na RTV-ju, ne pa menedžmenta, ki nima minute menedžerskih izkušenj, ki je bil postavljen nezakonito, ne želi si nezakonitega odstavljanja direktorice niti si ne želi spreminjanja knjigovodskih standardov za nazaj, je našteval na tribuni.

Milosavljević si želi tudi, da ustavno sodišče spozna, da so stvari nevzdržne in da je hkrati potrebna rešitev javne radiotelevizije v skladu z novelo zakona o RTV SLO, kot je bila potrjena na referendumu in ki je po vseh obstoječih merilih v skladu z Ustavo Republike Slovenije, razen morda v delu, ki zadeva nezakonito imenovanega direktorja brez izkušenj, čigar delovno mesto je ogroženo. Tudi on si želi delujočega ministrstva za kulturo, ki bi v enem letu pripravilo potrebne zakonske ukrepe na področju medijev, pa odločne vlade s pokončno držo, ki bi lahko že lani poleti umaknila člane programskega sveta, ki niso ukrepali, ko je bila zavodu povzročena velika, merljiva poslovna škoda.

Sindikat in stavkovni odbor občutita vse večji pritisk

Helena Milinković (novinarka TV Slovenija, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov na RTV Slovenija, predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora) upa, da so ustavni sodniki "ta intelektualna stališča in argumentacijo" spremljali. Dodala je, da so v letu in pol povedali že vse in da je ponosna, da je del tega boja, ki se ne glede na vse nadaljuje s spoštljivo komunikacijo. Po drugi strani se po njenih besedah vodstvo RTV SLO posmehuje vsem, izvoljenim predstavnikom zaposlenih in Svetu delavcev, po drugi strani pa sta nadzorni in programski svet ugrabljena in žalitev za intelekt, pa javnost, ki vse to plačuje, je sklenila.

Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik pa je spomnila, da je sodelovala pri pogajalskih procesih. V tem času je po lastnih besedah ugotovila, da je s tem vodstvom stavkovni sporazum nemogoče skleniti in da bo zato treba počakati na "boljše čase" po odločitvi ustavnega sodišča. Na ustavno sodišče ne pritiska, je poudarila, želi samo, da se ustavni sodniki usedejo in sprejmejo odločitev, ker odlašanje "dejansko dela škodo".

Drugi sogovorniki in razpravljavci

Boštjan Ogris, novinar in urednik športne redakcije na TV Slovenija, član novega Sveta RTV SLO, je dejal, da pri njih stavko podpirajo. Ne podpirajo "nezakonito postavljenega vodstva", so solidarni in podpirajo informativni program. Dejal je, da vodstvo zavoda ne želi imeti odprtih veliko front, ker je že fronta z informativnim programom izrazito močna, in morda so zato drugi programi na ta račun dobili bombončke. Poudaril je še, da RTV SLO ni samo informativni program, kot marsikdo misli, temveč je še marsikaj, so dokumentarci, otroški program, filmi, serije in še veliko drugega.

Aleš Suša, član Big Banda RTV SLO, je dejal, da je imel v povezavi s stavko že soočenje z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja. Predstavil je, kaj ga moti. Sam je moral pred prihodom v orkester izpolniti veliko pogojev. Po drugi strani pa nekateri na najvišjih položajih "negirajo razpisne pogoje".

Tudi podpora iz tujine

Novinarje RTV Slovenija je podprlo tudi več kolegov iz drugih evropskih držav. Maja Sever (predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške, predsednica Evropske zveze novinarjev EFJ, novinarka HRT-ja) je zatrdila, da primer RTV SLO kaže, kako malo je potrebno, da gredo stvari po zlu. Ene volitve, ena menjava oblasti zadostuje, da lahko gre država navzdol po lestvicah svobode. Izrazila je podporo stavki. Sicer pa je dejala, da mora biti javni servis steber kakovostnega novinarstva, za to pa sta potrebna financiranje in uredniška neodvisnost. Pa tudi pogum, je dodala, in poguma po njenih besedah med zaposlenimi na RTV SLO ne manjka.

Soraya Morvan-Smith, novinarka in urednica na France24 ter predstavnica francoskega novinarskega sindikata SNJ-CGT, je izrazila solidarnost s stavkajočimi na RTV SLO in zaskrbljenost, saj sta po njenem mnenju informativni program in javni servis lahko zlorabljena in uporabljena za politične boje. Prepričana je, da za oviranje prizadevanj stavkajočih ni utemeljenih razlogov.

Niki Filipović, novinar italijanske radiotelevizije RAI in predstavnik italijanskega sindikata novinarjev FNSi, pa je stavkajočim zaželel srečo v sindikalnem boju in poudaril, da sta kakovostna in vsestranska informativna ponudba absolutni pogoj za obstoj sodobne, zdrave demokracije.

Urbanija: Nepripravljenost sindikata na pogovor

Na tribuni tokrat ni sodelovalo vodstvo Televizije Slovenija. Direktor televizije Uroš Urbanija je v Odmevih dejal, da upa na dialog, povabila na tribuno pa ni prejel. "Mislim, da je dialog med različno mislečimi nujno potreben. Da se moramo pogovarjati in da se lahko tudi slišimo. Tako da z žalostjo spremljam to nepripravljenost sindikata na pogovor," je dejal.

Stavka prerasla v stavkovno gibanje

Generalno vodstvo stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTV je ob obletnici stavke pred tem sporočilo, da kljub "temni sedanjosti" verjame, "da bo s svojim bojem in vztrajnostjo uspelo z zahtevami po novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji". "Prizadevanja zadnjega leta niso več samo prizadevanja enega uredništva in sindikata, ampak je postalo gibanje, ki ne more propasti, saj ga združuje zahteva po demokratični in spoštljivi komunikaciji. Še vedno RTV Smo!" so zapisali.

V letu dni stavke sta Sindikat novinarjev Slovenije in stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV organizirala štiri stavkovne dneve, ob tem pa se trudila doseči dogovor z vodstvom RTV Slovenija, a se pogajanja niso premaknila z mrtve točke. "Kljub leto dni trajajočemu poglabljanju pritiska na novinarsko avtonomijo, stopnjevanju samovoljnih in nestrokovnih posegov v program in vsebine, kršitvam programskih in profesionalnih standardov, nadaljevanju netransparentnega kadrovanja, finančnemu izčrpavanju medija, uničevanju ugleda javnega servisa, nezakonitemu in nestrokovnemu delovanju, slabšanju razmer za delo na RTV-ju, čedalje bolj ogroženemu javnemu interesu Sindikat novinarjev Slovenije in Koordinacija novinarskih sindikatov RTV ne popuščata," so zagotovili v omenjenih organizacijah in spomnili, da sta se številnimi podporami in akcijami prizadevanjem za depolitizacijo RTV-ja pridružili tako javnost kot stroka, s čimer je stavka prerasla v stavkovno gibanje RTVSmo.