Med nagovorom v Sikstinski kapeli je papež dejal umetnikom, da nekateri izmed njih občasno uporabijo izzivalnost, da bi ljudi spodbudili k razmišljanju. A je ob tem dodal, da je vendarle njihov cilj najti harmonijo in lepoto. "Želite razodeti resničnost tudi v njenih protislovjih in v tistih stvareh, ki jih je udobneje in priročneje skrivati. Kot svetopisemski preroki se soočate s stvarmi, ki so včasih neprijetne; kritizirate današnje lažne mite in nove idole, njihovo prazno govorjenje, zvijače potrošništva, sheme moči," je dejal po pisanju Associated Pressa (AP).

Umetniki kot "zavezniki božjih sanj"
"Nekateri v življenju doživljajo zelo hude oblike pomanjkanja. Zato vas najbolj potrebujejo," je dejal papež in dodal, da revni nimajo priložnosti biti slišani, prav umetniki pa lahko s svojimi izraznimi oblikami postanejo "tolmači njihovega nemega krika". Po njegovih besedah je imela Cerkev vedno "odnos z umetniki, ki ga je mogoče označiti kot naravnega in posebnega". Umetnike je poimenoval "zavezniki božjih sanj", ki so ljudem omogočili videti in sanjati. "Ljudje hrepenimo po novem svetu, ki ga ne moremo v celoti videti z očmi, a po njem hrepenimo, ga iščemo, o njem sanjamo," je sklenil Frančišek.

Seme zbirke je zasejal papež Pavel VI.
Papež Pavel VI. je umetnike prvič povabil v Sikstinsko kapelo leta 1964 v upanju, da bo obnovil prijateljstvo med Katoliško cerkvijo in umetniki, ki je v preteklih stoletjih porodilo mojstrovine, kot je veličastna Michelangelova stropna freska v Sikstinski kapeli. Prav ti umetniki, ki jih je gostil takratni papež, so pripomogli k ustanovitvi zbirke moderne in sodobne umetnosti Vatikanskih muzejev v letu 1973. Letošnjo 50. obletnico ustanovitve zbirke, ki je pravzaprav najmlajša zbirka Vatikanskih muzejev, zaznamujejo z razstavo nekaterih najnovejših pridobitev, nekatere izmed njih so ustvarili tudi umetniki, ki so bili povabljeni na tokratno avdienco.

Vatikan si v zadnjih letih prizadeva, da bi znova oživili sodelovanje Svetega sedeža s sodobno kulturo, med drugim s sodelovanjem na beneških umetniških in arhitekturnih bienalih ter v prihodnosti tudi na literarnih festivalih.

Frančišek je med drugimi gostil pisateljico Jhumpo Lahiri, ukrajinsko pevko Tino Carol, režiserja Abela Ferraro, čigar nedavni film Padre Pio (Oče Pij) se poklanja italijanskemu svetniku, sodobnega umetnika Anselma Kieferja in italijanskega igralca Silvia Orlanda, ki je v serijah Mladi papež in Novi papež upodobil izmišljenega vatikanskega državnega sekretarja, tako da se je po lastnih besedah v Apostolski palači počutil kot doma. Na avdienci so bili še britanski režiser Ken Loach, arhitekta Mario Botta iz Švice in Rem Koolhaas iz Nizozemske ter italijanski pisatelj Roberto Saviano.

"Če vas Piss Christ moti ..."
Med umetniki je bil tudi Andres Serrano, ki je leta 1987 zaslovel z delom Piss Christ (Poscani Kristus), posnetkom razpela, potopljenega v umetnikov urin. Kot je povedal, je bil presenečen, da je bil sploh povabljen, na koncu avdience pa je bil navdušen, ko je šel pozdravit Frančiška.

Serrano je nato za AP povedal, da se je papežu predstavil v španščini in ga prosil za blagoslov, papež pa ga je igrivo udaril po zapestju in dvignil palec. Dodal je, da razume papeževo povabilo kot dokaz, "da Cerkev razume, da sem krščanski umetnik in nisem bogokletni umetnik. Sem samo umetnik. (…) Če vas Piss Christ moti, bi morda morali razmisliti, kaj simbolizira. In to, kar simbolizira, je zelo grozljiv in boleč ter tragičen in nečloveški način smrti človeka. In tako so križali Kristusa," je sklenil Serrano.

Vatikan si želi dialoga s sodobno kulturo
Škof Paul Tighe, tako rekoč drugi najpomembnejši na vatikanskem ministrstvu za kulturo in izobraževanje, je dejal, da je vključitev celo provokativnih umetnikov dokaz želje Vatikana po dialogu s sodobno kulturo. "Pripravljeni smo na pogovor. Želimo poslušati in se pogovarjati z umetniki, se srečati z njimi, pogovarjati, ker menimo, da imajo umetniki perspektive in načine gledanja na svet, ki jih moramo upoštevati," je dejal škof. Na vprašanje o Serranu in njegovem delu pa je Tighe odvrnil: "Mislim, da si moramo vsi prizadevati za domnevo dobre vere umetnika, ki poskuša nekaj povedati, nekaj izpodbijati in se mora včasih zateči k strogim ukrepom, da nas prebudi."