Minister za solidarno prihodnost je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo zatrdil, da so pri pripravi besedila zakona o dolgotrajni oskrbi skrbeli za to, da bodo storitve prilagojene posamezniku. Vsak bo na vstopni točki na centru za socialno delo dobil vse informacije o tem, kaj mu pripada in na kakšen način to lahko dobi. Zanj bodo tam pripravili oceno njegovih potreb in osebni načrt uporabe storitev, ki se bodo lahko med seboj dopolnjevale.
Zakonski predlog bo sistemsko uredil tudi vprašanje oskrbnin, tako da bo moral stanovalec doma za starejše plačati iz žepa samo t. i. hotelski del bivanja. Z interventnim zakonom pa bodo dvig oskrbnin od 1. julija, ko se je iztekel ukrep proračunskega sofinanciranja pri stroških za dom, omejili na največ 5,6 odstotka, je zagotovil.
V DZ po nujnem postopku, v veljavi mora biti z novim letom
Državni zbor bo sicer predvidoma prihodnji teden po nujnem postopku obravnaval predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Predlog opredeljuje nabor pravic in način financiranja. Minister Maljevac zatrjuje, da se bodo vse do obravnave predloga pogovarjali z deležniki.
Zakon o dolgotrajni oskrbi se bo začel uporabljati 1. januarja 2024, kar so določili volivci na novembrskem referendumu.
Postopno prinaša pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, ki bo nadomestil zdajšnji dodatek za pomoč in postrežbo. "Predlagana ureditev bo zagotavljala posamezniku celostno oskrbo vse do smrti. Tako se ljudem ni treba bati, da bodo ostali brez pomoči, če jo bodo potrebovali," zagotavlja minister.
Opozarja, da je zakon nujen, saj demografske napovedi kažejo, da bo leta 2030 že skoraj četrtina prebivalstva starejša od 65 let in leta 2055 že skoraj tretjina. Trenutno storitve dolgotrajne oskrbe po neuradnih podatkih potrebuje približno 65.000 ljudi. Ni pa podatkov, koliko med njimi je mlajših od 65 let.
Dolgotrajna oskrba po predlogu zakona pomeni nabor ukrepov, storitev in dejavnosti, ki jih polnoletna oseba potrebuje zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali pa je trajno odvisna od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Katere bodo pravice iz dolgotrajne oskrbe?
Pravice po predlogu so oskrba v instituciji, oskrba na domu, oskrbovalec družinskega člana in denarni prejemek. Upravičenec si bo sam izbral obliko oskrbe. Če je ne bo mogoče zagotoviti, mu bodo izplačali denarni prejemek v skladu s kategorijo oskrbe, v katero bo spadal po izvedeni oceni upravičenosti.
Zakon sicer predvideva postopno uveljavljanje pravic.
Že takoj ob začetku izvajanja zakona 1. januarja 2024 bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki bo imel takšno vlogo, kot jo ima po zdajšnji ureditvi družinski pomočnik. Imel bo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače. Obvezno se bo moral usposabljati, od tega vsaj 60 odstotkov vseh ur tam, kjer z uporabnikom dejansko bivata. V koledarskem letu bo lahko načrtovano odsoten do največ 21 dni.
Dolgotrajna oskrba na domu se bo začela izvajati 1. julija 2025. Njena krepitev je med osrednjimi cilji predloga. Storitve bodo, denimo, vključevale fizioterapijo in delovno terapijo, prilagodili pa jih bodo potrebam posameznika.
Pravico do oskrbe v instituciji bo v skladu z zakonom mogoče izkoristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za t. i. hotelski del, medtem ko bo ostalo pokrito iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Upravičenec, ki bo želel biti v domu za starejše, vendar zaradi zasedenosti institucij v javni mreži to ne bo mogoče, bo lahko dobil začasni denarni prejemek. Prav tako bo od 1. decembra 2025 mogoče uporabljati pravico do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Kot dodatni pravici sta predvideni e-oskrba in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
E-oskrba se bo začela izvajati hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu. Uporabnik bo nosil zapestnico z gumbkom. Pritisk na gumbek ga bo elektronsko povezal s klicnim centrom.
Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti medtem vključujejo storitve za zmanjševanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja upravičenčevega stanja, psihosocialno podporo, podporo osebam z demenco po diagnozi in svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja. Upravičencu bodo te storitve pripadle v vseh oblikah dolgotrajne oskrbe. Vlada želi, da se uporabnik čim prej vključi v te storitve, ker lahko ohranijo ali izboljšajo njegovo psihofizično stanje.
Večina sredstev bo pritekla iz odstotka bruto plač
Za financiranje zakona, vključno z upravljanjem sredstev, bo treba po ministrovih besedah zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek, tj. 770 milijonov evrov, pa bodo pridobili s prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od bruto plač, ki ga bodo plačali delodajalci in delojemalci, oziroma od neto pokojnin. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.
Kot je spomnil minister, je Slovenija pri višini sredstev, ki jih kot država nameni za področje dolgotrajne oskrbe, pod evropskim povprečjem. Ta delež namreč znaša približno 1,1 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP), medtem ko je evropsko povprečje 1,7 odstotka BDP-ja.
Zatrdil pa je, da se zavedajo obremenitev, ki bi jih predlagana prispevna stopnja pomenila zlasti za tiste z najnižjimi prejemki. Tako je vprašanje o plačevanju prispevka tistih z nizkimi pokojninami še odprto. "Solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo bo v veliko pomoč vsem nam, ko jo bomo enkrat prejeli. Če ne uredimo dolgotrajne oskrbe tako, kot predlagamo zdaj, ali pa jo prepustimo zasebnemu sektorju, lahko pričakujemo, da bodo na koncu stroški za slehernega oskrbovanca veliko višji," je še pojasnil za STA.
Interventni zakon za kadrovsko problematiko do konca leta
Hkrati z obravnavanim predlogom pripravljajo interventni zakon na področju kadrovske problematike pri dolgotrajni oskrbi, ki ga bodo v zakonodajni postopek vložili do konca leta. V izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu bodo sicer vključili obstoječe izvajalce, ki izvajajo pomoč na domu, nekaj dodatnega kadra pa bo treba zagotoviti za dolgotrajno oskrbo v instituciji. Prav tako bo treba zagotoviti kader za vstopne točke.
Opozicija predlogu nasprotuje – še en referendum?
Nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi bi po njegovem mnenju morala prepoznati tudi opozicija, ki pa predlogu nasprotuje. Zato so vse glasnejša tudi ugibanja o morebitnem referendumu po sprejetju zakona. "Verjamem, da imamo dovolj tehtne argumente, s katerimi bi na referendumu prepričali državljane, naj zakon podprejo. Če pa bi bil zakon na referendumu zavrnjen, dolgotrajne oskrbe ne bi bilo mogoče izvajati," je posvaril. Zakon iz časa prejšnje vlade je namreč po njegovem mnenju preveč pomanjkljiv.
Ob mnenju predsednice države Nataše Pirc Musar, da bi morala iti predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in pokojninska reforma z roko v roki, pa je spomnil, da je začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi predviden s 1. januarjem 2024. Taka je bila tudi volja volivcev na referendumu novembra lani. Priprava pokojninske reforme je medtem na začetnih točkah pogovorov, bodo pa pripravljavci reforme po njegovih besedah vsekakor imeli v mislih tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje