Na ministrstvu za solidarno prihodnost želijo počakati, da jim socialni partnerji v petek pisno sporočijo usklajene sklepe.

Vlada je predlog potrdila 26. junija, a so bili sindikati in delodajalci ogorčeni. Predvideno je bilo namreč, da se bo pred dokončno potrditvijo predloga na vladi do njega opredelil Ekonomsko-socialni svet (ESS). Ker pa ta na seji 23. junija ni bil sklepčen, predloga niso mogli obravnavati.

Predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade so na izredni seji ESS-ja v torek poudarili pomen socialnega dialoga in zgladili nesoglasja, nastala po protestu delodajalcev zaradi neudeležbe premierja Roberta Goloba na seji ESS 23. junija. Zato bil sklican tudi četrtkov sestanek s pogajalsko skupino ESS-ja.

Delodajalci so že prej večkrat poudarili, da nasprotujejo morebitnim dodatnim obremenitvam plač. Po predlogu bi sredstva dobili tudi s prispevno stopnjo v višini enega odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence. Delavci in delodajalci bi prispevek plačali od bruto plač, upokojenci pa od neto pokojnin.

Sicer pa minister Simon Maljevac vidi zakonski predlog kot živ organizem, ki ga bo mogoče spreminjati tudi po sprejetju v DZ-ju, je povedal v pogovoru, ki ga bo objavila konec tedna.

Dopustil je možnost, da se s socialnimi partnerji ne bodo poenotili v vseh točkah, kar pa po njegovem mnenju niti ni glavni namen socialnega dialoga. Predvsem je namen socialnega dialoga v tem, da predlog predebatirajo in izluščijo odprte točke, je pojasnil.

Predlog zakona poleg prispevne stopnje predvideva širitev pri naboru pravic. Uvajali bi jih postopno do decembra 2025.