Britanski muzej je bil v sredini avgusta prisiljen priznati, da je večje število dragocenosti izpod njegove strehe bodisi izginilo, bilo ukradenih ali pa poškodovanih. Odpustili so 56-letnega kuratorja Oddelka za sredozemske kulture Petra Higgsa, ki je bil v muzeju zaposlen več kot 30 let ter je pripravil več pomembnih razstav in napisal tudi več knjig. Muzej je sporočil, da bo proti odpuščenemu uslužbencu sprožil pravne postopke, piše Art News.
Londonska metropolitanska policija primer preiskuje od začetka leta, proti kuratorju pa za zdaj še ni bila vložena obtožnica. Sicer pa je muzej že pred tremi leti prejel obvestilo britansko-danskega umetnostnega zgodovinarja in trgovca s starinami Ittaija Gradela, da se predmeti iz muzejske zbirke prodajajo na eBayu, piše Associated Press (AP).
"Odgovornost za ta neuspeh mora prevzeti direktor"
Direktor muzeja Hartwig Fischer je pred dnevi dejal, da Gradelovih opozoril ni vzel zadosti resno, ob tem pa je napovedal svoj odstop. "Očitno je, da se Britanski muzej ni odzval tako obsežno, kot bi se moral v odgovor na opozorila v letu 2021, in na težavo, ki je zdaj v celoti prišla na plano. Odgovornost za ta neuspeh mora na koncu prevzeti direktor," je sporočil Fischer. Direktor se je ob tem tudi opravičil Gradelu, čigar opozoril v muzeju očitno niso vzeli zadosti resno. Fischer, ki sicer prihaja iz Hamburga, se je pred napovedanim odstopom nameraval z mesta direktorja posloviti v prihodnjem letu.
Poziv tudi k odstopu namestnika direktorja
Gradel je dejal, da je Fischer ravnal prav, ko je odstopil, in sprejel njegovo opravičilo. A je dodal, da bi po njegovem moral odstopiti tudi namestnik direktorja Jonathan Williams, ki mu je po njegovih besedah zagotovil, da temeljita preiskava ni odkrila nepravilnosti. "V bistvu mi je rekel, naj se umaknem in se ukvarjam s svojimi stvarmi. (...) Ne morem razumeti, kako bi lahko katerakoli odgovorna muzejska oseba videla te dokaze, ne da bi se takoj oglasili vsi alarmi," je še dejal Gradel za AP. Iz muzeja so sicer v petek sporočili, da se bo Williams med neodvisno preiskavo umaknil.
Gradel je dejal še, da se zdi, da Fischer nikoli ni prebral dokumentov, ki jih je poslal. Muzeju naj bi tudi ponudil kakršno koli pomoč, ki bi jo potrebovali, a niso nikoli niti stopili v stik z njim.
Fischer je sporočil tudi, da bo odšel takoj, ko bo imenovan začasni vodja. Predsednik muzejskih kuratorjev George Osborne je dejal, da je upravni odbor sprejel Fischerjev odstop in da je ta ravnal "častno pri soočanju s storjenimi napakami". Dodal je še, da bodo v muzeju "popravili, kar je šlo narobe. Muzej ima poslanstvo, ki traja več generacij. Izučili se bomo, povrnili zaupanje in si zaslužili ponovno občudovanje.”
Muzej, poln naropanih dragocenosti
Pravzaprav pa se Britanski muzej čez leta v tujih medijih pojavlja predvsem zaradi svojega vztrajnega upiranja pozivom skupnosti po vsem svetu, naj vrne predmete zgodovinskega pomena, ki so bili pridobljeni v obdobju britanskega imperija. Med najodmevnejšimi sta polemiki glede partenonskih kipov oziroma Elginove zbirke in beninskih bronov. Prve že mnoga leta zahteva nazaj Grčija, druge pa Nigerija.
"Britanskemu muzeju želimo povedati, da ne morejo več reči, da je grška (kulturna) dediščina bolj zaščitena v Britanskem muzeju," je ta teden za BBC med drugim dejala Despina Koutsoumba, vodja Združenja grških arheologov. Grška ministrica za kulturo Lina Mendoni pa je za grški časopis To Vima izjavila, da "ko pride do takšnih incidentov, je očitno vprašanje varnosti in integritete (glede) vseh muzejskih eksponatov".
Obsežno plenjenje britanskih kolonialistov
Zaradi nedavnih razkritij se je oglasila tudi nigerijska stran in znova pozvala k repatriaciji beninskih bronov, ki jih poleg nekaterih drugih ustanov po Evropi v svoji zbirki hrani tudi Britanski muzej. "Šokantno je slišati, da se v državah in muzejih, ki so nam govorili, da beninski broni v Nigeriji ne bodo varni, dogajajo kraje," je za Sky News dejal direktor nigerijske nacionalne komisije za muzeje in spomenike Abba Isa Tijani, sicer profesor muzeologije in antropologije.
Beninski broni, ki so jih večino nakradli britanski kolonialisti okoli leta 1897, spadajo med najpomembnejše umetnine afriške celine. Med artefakti, odtujenimi iz palače nekdanjega kraljestva Benin, ki je obstajalo na območju današnje Nigerije, so izdelki iz brona, slonovine in drugih dragocenih materialov. Tijani je poudaril, da so bili beninski broni nezakonito odneseni iz Benina in deponirani v londonskem muzeju. "Ne glede na to, ali so tam varni ... Vprašanje je, da so to ukradeni artefakti in jih je treba vrniti v Nigerijo skupnostim, ki jim pripadajo."
Medtem ko na spletni strani Britanskega muzeja piše, da ima ta "pozitivne odnose s kraljevo palačo v mestu Benin in z nigerijsko nacionalno komisijo za muzeje in spomenike (NCMM)", v muzeju priznavajo, da so oktobra 2021 prejeli pisno zahtevo za vrnitev bronov od nigerijskega zveznega ministrstva za kulturo. Tijani je v intervjuju za Sky News dejal še, da namerava novoimenovana nigerijska ministrica za umetnost, kulturo in kreativno ekonomijo Hannatu Musawa neposredno zahtevati takojšnjo repatriacijo spornih artefaktov.
So lahko broni v Nigeriji privatizirani?
Spomladi letos je Nemčija kot prva vrnila Nigeriji beninske brone, a njihova repatriacija ne poteka tako, kot bi si nemara želeli. Zdaj že nekdanji nigerijski predsednik Muhammadu Buhari jih je namreč z odlokom predal vodji nekdanje beninske kraljeve družine Obi Ewuareju II., zaradi česar obstaja bojazen, da ti sploh ne bodo postavljeni na ogled javnosti.
Ewuare lahko namreč spremeni načrte, po katerih naj bi broni prešli v zbirke ustanov, kot je Muzej zahodnoafriške umetnosti Edo, ki ga bodo postopoma odpirali od prihodnjega leta. Ewuare ima namreč tudi svoj zasebni muzej v palači, prav tako pa ni zares jasno, ali bi jih lahko prodal zbirateljem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje