Z rebalansom bodo za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenili 520 milijonov evrov. Od tega se bo 300 milijonov evrov prerazporedilo s proračunske postavke upravljanja finančnega premoženja, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna. Zato se bo proračunski primanjkljaj povečal z načrtovanih 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Po zadnji oceni je v vremenskih ujmah nastalo za 4,7 milijarde evrov neposredne škode, medtem ko za učinkovito odpravo, kjer bo treba sanirati več kot samo neposredno škodo, vlada po besedah premierja Roberta Goloba za zdaj načrtuje od 6,7 milijarde do 7 milijard evrov v naslednjih petih letih. "Namen je, da z zakonom o obnovi, ki bo pripravljen v naslednjih tednih, s približno 7 milijardami poskušamo prizadetim regijam pomagati na način, da bodo na prihodnje ujme bistveno bolje pripravljene," je Golob poudaril v DZ-ju.

Kot je dejal premier, so poleg 520 milijonov evrov, ki jih bo zagotovil rebalans, najpomembnejši vir evropska sredstva, tj. skupaj dve milijardi evrov – 400 milijonov bo pridobljenih iz nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz reprograma kohezijskih sredstev, okoli 750 milijonov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz programa za okrevanje in odpornost. Golob je dejal, da je o vsem tem že obvestil predsednico Evropske komisije, danes pa bo vloga tudi formalno poslana v Bruselj.

Poleg omenjenih dveh milijard bo vlada z varčevanjem na nekaterih postavkah in prerazporejanjem integralnih proračunskih sredstev pridobila še približno 1,1 milijarde evrov. Ob tem bodo dodatne 1,3 milijarde evrov pridobili iz solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov pa bi se pokrilo neposredno iz zavarovalnin, ki jih bodo zavarovalnice izplačale neposredno prizadetim fizičnim in pravnim osebam. Golob je poudaril, da bodo pomoči najprej deležni najbolj prizadeti – ljudje in nekateri deli gospodarstva. "Potem pride na vrsto vse preostalo. Te prioritete so jasne, in mi se jih bomo držali," je poudaril.

"Ko govorim o solidarnostnih prispevkih, hočem biti zelo ekspliciten – tu so zajete tako pravne kot fizične osebe, solidarnostne sobote za fizične osebe pomenijo približno 150 milijonov evrov. Prav je, da se zavedamo dimenzij in razreda velikosti, koliko bodo prispevali posamezni deležniki oziroma posamezen del naše družbe," je poudaril Golob. Ob tem je ponovil: "Tisti, ki več ima, tisti naj tudi več prispeva. In za to bo vlada tudi poskrbela. Če bo treba, z zakoni, tisti del, ki bo prostovoljen, bo pa prostovoljen."

"Želimo, da smo hitri – zato bo večina teh sredstev iz finančnih virov pridobljena v naslednjih dveh letih – in da hkrati zaradi tega ne ustavimo delovanja Slovenije. Ravno obratno – prepričani smo, da tudi to ujmo na neki način lahko obrnemo v pospešek Slovenije, če se bomo znali ustrezno in pravilno postaviti in organizirati," je dejal Golob. Ob tem je poudaril, da je vlada obnovo zaupala strokovnjakom, politika pa se je umaknila. "Vlada bo v celoti upoštevala to, kar bodo strokovni sveti predlagali, predvsem pri ureditvi protipoplavnih območij, zaščit, nadomestnih gradenj in podobno. Upam, da se bo politika na tem področju na vseh segmentih umaknila iz obnove. To je edini način, da bo obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli," je še dodal premier.

Boštjančič: Solidarnostni prispevek še ni dorečen

Pogovore v to smer je ob robu seje v pogovoru z novinarji pozneje potrdil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Vlada je po njegovih besedah že spremenila finančne prioritete, na ministrstvih so že prilagodili projekte za letos, še bolj jih bodo v letih 2024 in 2025.

Kot je napovedal, bodo kmalu znova odprli kohezijski program za obdobje 202132027, saj bo poraba na njegovi osnovi po ministrovih besedah stekla prihodnje leto. Precej sredstev za obnovo naj bi namreč država dobila z reprogramom prioritet za porabo kohezijskih sredstev v tekočem finančnem okvirju.

Pomemben vir bo, tako Boštjančič, tudi dodatno zadolževanje. "Glede tega je še veliko neznank," je opozoril. Država se bo zadolžila prek mehanizma za okrevanje in odpornost, za kar je vlada sklep sprejela v sredo, o ugodnih posojilih pa se že pogovarjajo tudi z multilateralnimi bankami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska investicijska banke (EIB), je razkril minister.

Razloge za rebalans proračuna za leto 2023 je utemeljil s tem, da mora država zaradi katastrofalnih avgustovskih poplav odločno ukrepati. Rebalans za letošnje leto je tako namenjen izključno odpravljanju posledic poplav: "Poudarjam, da zaradi predvidenih sprememb proračuna dodatno zadolževanje ni potrebno, trenutna likvidnost je dovolj visoka."

"Dolžnost vlade in ministra za finance je, da se odzovemo hitro in odločno in da zagotovimo vse za nudenje pomoči prizadetemu prebivalstvu," je še dodal Boštjančič in poudaril, da je treba ljudem najprej zagotoviti ustrezne možnosti za bivanje, nato dostopnost in pomoč podjetjem, obrtnikom in kmetom, da bodo lahko nadaljevali svoje dejavnosti. Za pomoč bo treba črpati iz vseh virov, od EU-ja do donacij. "Država bo prva, ki bo sama pri sebi zagotovila maksimalen obseg sredstev za pomoč, odpravo posledic poplav pa določila za svojo prioriteto. Nobenega dvoma ni, da bo pri obnovi potrebna pomoč vseh, tudi finančnega in gospodarskega sektorja," je še povedal Boštjančič.

Opozicijske kritike o premajhni ambicioznosti

Rebalans je dobil soglasno podporo, čeprav so v opoziciji nad njim razočarani. V SDS-u so pričakovali bistveno več, je v predstavitvi poslanskih skupin dejala Suzana Lep Šimenko. "Pričakovali smo, da bodo vsa ministrstva, vsi organi v sestavi ministrstev, preverili pri sebi in ugotovili, čemu vsemu se lahko letos odpovedo in kje še imajo rezervna sredstva, ki bi jih lahko preusmerili v sanacijo poplav," je dejala.

Pozvala je tudi k črpanju evropskih sredstev, saj da se vlada doslej pri tem ni izkazala. Ob tem se je obregnila ob v interventnem predlogu predlagane solidarnostne sobote in obvezni prispevek. Slovenci in gospodarstvo so solidarnost pokazali že z dosedanjo fizično pomočjo in nakazili, je utemeljila.

Do predvidenih dodatnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva so kritični tudi v NSi-ju. Jernej Vrtovec je dejal, da to kaže na zelo mačehovski odnos države. Kot je opozoril, iz Nemčije, ki je za slovensko gospodarstvo zelo pomembna, prihajajo slabi signali, slovensko gospodarstvo pa je "v bistvu hrbtenica tega vašega celotnega proračuna". Tudi sam se je zato zavzel za ustrezno črpanje evropskih sredstev, ob tem pa pozval še k pospešeni odpravi birokratskih ovir, saj bodo sicer vsa sredstva po njegovem mnenju zaman.

Soniboj Knežak je v imenu poslanske skupine SD-ja poudaril, da gre pri predlaganem rebalansu za "prva in najnujnejša sredstva, potrebna za učinkovit odziv in ustrezno pomoč vsem prizadetim". "V tem trenutku so glede na obseg nastale škode razmišljanja o možnih javnofinančnih tveganjih v drugem planu," je povedal, čeprav se je strinjal, da so opozorila fiskalnega sveta v zvezi z makroekonomsko situacijo na mestu. Tudi zato je menil, da bo treba posebno pozornost nameniti preglednosti, namenskosti in učinkovitosti porabe interventnih sredstev.

Sorodna novica Odbor za infrastrukturo podprl predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah

V Levici so poudarili, da glavnina sredstev za sanacijo ne bo šla iz letošnjega proračuna, temveč iz prihodnjih dveh, torej za leti 2024 in 2025. Milan Jakopovič je ob tem menil, da bo treba v prihodnje spremeniti delovanje celotne družbe, "da ustavimo podnebne spremembe in posledično katastrofe". "Marsikdo je in bo jezen na naravo, a ni narava tista, kamor moramo usmeriti svojo jezo – sistem, v katerem živimo, povzroča, da se ob zasledovanju individualizma, tekmovalnosti, pehanju za dobički stvari premnogokrat urejajo slabo, nezadostno ali se sploh ne urejajo, posledice pa plačujejo preprosti, nič krivi ljudje," je bil oster.

Andreja Kert (Svoboda) je med drugim opozorila na nujnost politične enotnosti, ki da je prvi pogoj za "hiter, pravilno odmerjen odziv v tej krizi". "Preprosto, čas ni primeren za ozke strankarske interese, prerekanja, politični prestiž," je dejala. "Naša obljuba je, da ne zdaj ne ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah ljudje ne bodo prepuščeni sami sebi," je poudarila.

Poslanci so danes obravnavali še predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Predlog določa, kaj so postavke naravne nesreče. Ker se odpira program odprave posledic naravnih nesreč, želi dati jasna navodila, da se bodo ta sredstva lahko porabila le za odpravo posledic poplav in da je lahko tisti, ki odloča o prerazporeditvah v tem delu, le vlada.
Glasovanje o predlaganem rebalansu bo izvedeno ob koncu današnje izredne seje.

Interventni zakon prinaša vrsto ukrepov za hitro obnovo in pomoč

V predlogu interventnega zakona, ki so ga poslanci potrdili, potem ko ga je v sredo potrdil tudi odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, so medtem zapisani ukrepi za nujno obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega prinaša pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam po ujmi.

Zakon s 172 členi prinaša številne ukrepe za čim hitrejšo obnovo domov, neposredne pomoči družinam, zaščito delovnih mest, pomoč poplavljenim podjetjem ter pomoč dijakom in študentom s teh območij. Med drugim so predvideni posebna zvišana izredna denarna socialna pomoč prizadetim, moratorij na odplačevanje posojil in prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu.

Novost je tudi vladna služba za obnovo, katere vodenje bo prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic, v njenem sklopu pa bodo za učinkovito izvedbo obnove oblikovane tehnične pisarne na terenu. Za financiranje obnove je predvidena ustanovitev posebnega sklada. Vanj se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij.

Na plenarni seji v DZ-ju je predlog predstavil premier Robert Golob. Kot je dejal, gre za ukrepe s takojšnjim učinkom na terenu, z namenom, da preprečimo nastajanje nadaljnje škode ter ljudem pomagamo pri pripravah na obnovo. Ta bo trajala vsaj naslednjih pet let, je ocenil. Predlog zakona je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Golob je predstavil prvi sklop, to je pomoč ljudem.

"Po tem interventnem zakonu bodo ljudje upravičeni do treh stvari – 12-mesečnega moratorija na vsa posojila, izredne denarne solidarne pomoči v višini do 11.600 evrov za štiričlansko družino ter oprostitve plačila stroškov za električno energijo, komunalne prispevke in podobno," je dejal. Pomembno pa je, da se prizadeti za koriščenje teh ukrepov prijavijo, je opozoril. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.

Spomnil je še na solidarnostni soboti v tem in prihodnjem letu, ki sta zapisani v predlogu zakona. Odločitev za delo ob sobotah bo prostovoljna, je poudaril in dodal, da se bo tistim, ki se za to ne bodo odločili, obračunal solidarnostni prispevek ob dohodnini (več o tem v okvirju).

V razpravi so poslanci izpostavljali solidarnost in ugotavljali, da bo sanacija posledic poplav velik izziv. "Ko se bo sanacija končala, naj se ne pozabi na prizadeta območja, kot so Savinjska dolina in Koroška," je vlado pozval Jani Prednik (SD). Da je treba prizadetim pomagati, so soglašali tudi v opoziciji, a kot je dejal Zvonko Černač (SDS), za prisilno uzakonitev solidarnostnega prispevka ni nobene potrebe, dokler končna ocena škode še ni znana.

"Cilj in namen interventnega zakona je jasen - takojšnja pomoč, da se škoda čim prej sanira, da se čim prej vzpostavijo normalni pogoji življenja, da ljudje lahko začnejo živeti normalno," je dejala Mojca Šetinc Pašek (Svoboda). Spomnila je, da je po prvih ocenah škode po poplavah in plazovih za pet milijard evrov, ter dodala, da naj bi se v omenjeni sklad za obnovo steklo sedem milijard evrov.

Jelka Godec (SDS) je ocenila, da je zakon v določenih delih dober. "So ukrepi, ki bodo pomagali ljudem," je menila, a dodala, da jih je treba tudi izvesti. Njen strankarski kolega Zvonko Černač pa je pozval, naj se pomoč družinam, ki so ostale brez doma, zviša z 12.000 evrov na do 250.000 evrov. Predvsem pa se je zavzel, da naj se pred uvedbo obveznega solidarnostnega prispevka "posrka vsa finančna proračunska sredstva, ki niso nujno potrebna za druge potrebe, in jih nameni v sklad za obnovo".

Zakon, za katerega vlada predlaga, da nanj ni mogoče razpisati referenduma, zato je kmalu po pričakovani odpovedi državnih svetnikov izglasovanju odložilnega veta predvidena še ena izredna seja DZ, bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu. Večina ukrepov bo veljala do konca leta.

V opoziciji predvsem pomisleki glede obveznosti solidarnostnega prispevka

Poslanci so v razpravi načeloma izrazili naklonjenost predlogu interventnega zakona, a v opoziciji v njem vidijo še številne pomanjkljivosti.

Jani Prednik (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin izrazil zadovoljstvo, da so v sredo na pristojnem odboru dodatno v osnovo za obračun prispevka vključili tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem.

Nasprotno je Zvonko Černač (SDS) menil, da dodatno poseganje v žepe ljudi ni potrebno. "Ko ocena škode še ni znana, za prisilno uzakonitev solidarnostnega prispevka ni nobene potrebe," je dejal. Poleg tega so ljudje po ujmi izkazali izjemno solidarnost, številni niso opravili samo ene ali dveh delovnih sobot na prizadetih območjih, pač pa tudi številne nedelje. Z donacijami so bila zbrana znatna sredstva in bodo tudi v prihodnje, je dejal in opozoril, da je uvedba dodatne prisilne dajatve žalitev za številne posameznike. Černaču se zdi prav, da DZ sprejme zakon soglasno, vendar pa bodo glasovi poslancev SDS-a odvisni prav od določb v zvezi s solidarnostnim prispevkom.

Podobnega mnenja so v NSi-ju. "Tokrat bomo v NSi-ju še zadnjič stisnili zobe in zakon podprli, čeprav ima številne pomanjkljivosti in težave," je dejal Matej Tonin (NSi), ki je tako kot Černač menil, da solidarnost ne more biti prisilna. "Je lahko zgolj prostovoljna in najslabše, kar se nam lahko zgodi, je, da se bodo ljudje zaradi prisilne solidarnosti v prihodnosti sprli, zagotovo pa solidarnostni prispevek ne sme postati trajni davek," je dejal.

Mihi Kordišu (Levica) se zdi solidarnostni prispevek primeren ukrep za sanacijo škode in pomoč prizadetim. "V resnici bi ga morali v obliki pravičnejšega davčnega sistema implementirati mimo zgolj trenutnih kriznih razmer," je dejal.

Borut Sajovic (Svoboda) pa je zagotovil, da nihče od prizadetih ne bo ostal sam. Obravnavani zakon je slikovito opisal kot velik, dolg tovorni vlak, ki ima spredaj lokomotivo pomoči, razumevanja za stisko in solidarnost, na njem pa so sredstva in za njimi orodja, ki bodo reševala stiske vsakega posebej in vseh skupaj. "S številnimi ukrepi bomo pomagali prav vsem, na vseh področjih," je zagotovil.

Za sprejem zakona sta glasovala tudi poslanca narodnosti. "Kot solidarnostna družba bomo morali pokazati prizadetim, da na prizadetih območjih ne bodo sami, ampak bodo država in vse ustanove ob njih," je dejal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Pomoč za prizadeta gospodinjstva, zaščito delovnih mest in obnovo

Minister za delo Luka Mesec je ob robu razprave v državnem zboru predstavil ukrepe ministrstva. Kot je dejal, so pripravili tri sklope ukrepov, prvi sklop vključuje ukrepe za pomoč tistim, ki jim je poplavilo stanovanja oz. domove. "Gre za pomoč v obliki izredne pomoči: vsako gospodinjstvo se bo lahko zglasilo na CSD-ju, predvidoma do konca septembra bodo že dobili izplačila. Maksimum izplačane pomoči bo 3500 evrov za samsko osebo v gospodinjstvu ali 11.400 evrov za štiričlansko družino," je pojasnil minister in ob tem poudaril, da je to takojšnja pomoč, poplačila za škodo pa bodo prišla na vrsto pozneje.

Drugi sklop ukrepov je namenjen zaščiti delovnih mest. Vsi tisti zaposleni, ki so avgusta čistili svoja podjetja, bodo dobili 100-odstotno plačo, ki jo bo v celoti krila država. Drugi ukrep v tem sklopu je čakanje na delo, kjer bo veljalo, da vsi tisti, ki zaradi poplavljenih podjetij ne morejo delati, dobili 80 odstotkov plače, kar bo krila država. Tretji ukrep pa se nanaša na višjo silo: vsem, ki ne morejo na delo zaradi višje sile, kot primer je Mesec navedel, da ni ceste ali nimajo varstva za otroke, ker ni vrtca, bo država krila stroške v višini 80 odstotkov njihovih siceršnjih prihodkov.

Tretji sklop je poplavna obnova. V sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje naj bi angažirali čim več ljudi za pomoč pri obnovi. Vsi brezposelni bodo tako napoteni javna dela, ki ne bodo plačana le v višini 80 odstotkov minimalne plače kot doslej, temveč 100 odstotkov. Brezposelni, ki imajo izobrazbo, višjo od 5. stopnje, pa bodo prejeli 110 oziroma 120 odstotkov minimalne plače. Mesec je ob tem napovedal, da se zmanjšujejo tudi omejitve za upokojence, ki so doslej lahko delali le 60 ur na mesec, odslej pa bodo lahko delali največ 90 ur. Omogočeno bo tudi hitro zaposlovanje tujcev iz nevizumskih držav. "Govorim o Balkanu," je pojasnil Mesec. Prišleki bodo lahko deset dni po zglasitvi na zavodu za zaposlovanje že začeli delati. "Želimo, da bi čim več ljudi v čim krajšem času obnovilo kraje, v katerih je življenje zastalo."

Janša večino ukrepov ocenil kot ustrezne, kritičen do obdavčitev in pomanjkljivih ocen

Kot je ob robu seje v izjavi za medije dejal predsednik SDS-a Janez Janša, so v največji opozicijski stranki podprli dvofazni pristop k odpravi posledic ujme, ki ga je napovedala vlada. "Rečeno je bilo, da se bomo najprej osredotočili na interventne ukrepe, ki so v veliki meri dejansko vsebovani v zakonu, ki ga zdaj obravnavamo, v drugi fazi pa na samo obnovo oziroma rekonstrukcijo. Ko smo dobili predlog zakona, smo bili presenečeni, ker je v tem zakonu predvideno tudi zbiranje sredstev za drugo fazo," je dejal Janša in dodal, da je glede tega tudi največ dilem in konfliktov.

"Nobenega razloga ni za hitenje. Prvič zato, ker je bil obljubljen dvofazni pristop in je najbrž logično, da se tudi prihodkovna bilanca načrtuje takrat, ko se načrtujejo ukrepi, ne pa da se že v zakonu o interventnih ukrepih zbirajo sredstva za samo obnovo, čeprav ne vemo, koliko jih bomo dejansko potrebovali," je opozoril Janša in dodal, da realnega izračuna škode še nimamo. Poslanska skupina SDS-a je zato na matičnem odboru predlagala, da se vse dodatne obdavčitve umaknejo iz zakona, dokler ne bo znano, kdaj in koliko sredstev se bo potrebovalo.

Večino interventnih ukrepov, ki so predvideni v zakonu, je Janša sicer ocenil kot ustrezne. "Zelo težko je glasovati proti zakonu, ki prinaša veliko stvari, ki so koristne. Po drugi strani pa je zelo težko podpreti zakon, ki dodatno obdavčuje tako fizične osebe kot gospodarstvo, ne da bi vedeli, koliko denarja iz tega vira dejansko potrebujemo," je dejal Janša. Dodal je, da bi stranka SDS, če bi se ob dejanskih izračunih pokazalo, da so potrebne tako dodatne obdavčitve kot solidarnostne sobote in drugi ukrepi, to podprla.

Napovedal je, da poslanska skupina SDS proti zakonu ne bo glasovala. "To pa ne pomeni, da bomo glasovali za, ker je nekatere stvari zelo težko podpreti," je dejal.

Matični odbor ni sprejel ključnih dopolnil SDS-a

Kot omenjeno, matični odbor v četrtek ni sprejel ključnih predlogov SDS-a, na primer financiranja novih domov za 28 družin po 250 tisoč evrov. Neuradno je sicer 519 objektov uničenih oziroma neprimernih za bivanje, je ob tem pripomnila ministrica Sanja Ajanovič Hovnik "In tem ljudem na eni strani zagotavljamo začasne nastanitve, zagotavljamo možnost, da se vsaj zasilno postavijo na noge. Hkrati se pa zavedamo, da to ne bo dovolj, in zato tudi ta sanacijski zakon, ki bo potem naslovil vse," je dejala ministrica.

Sorodna novica Slovenija si želi do 747 milijonov evrov dodatnih posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost

Pred uvedbo solidarnostnega prispevka bi morali postrgati sredstva drugje, pa je menil Zvonko Černač iz SDS-a, še posebej ker je vlada včeraj napovedala zaprosilo za dodatnih 747 milijonov evrov iz povratnih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Skupni znesek posojil iz tega sklada bi tako dosegel 1,3 milijarde evrov. "Kar dodatno utemeljuje, da poseg z dodatnimi davki ni potreben, ni primeren, in je v tem trenutku za ljudi tudi žaljiv, ker so ogromno prispevali, ker ogromno prispevajo in bodo še prispevali," je dejal Černač.

Poslanci koalicije so poudarili tudi transparentnost dodeljevanja vseh sredstev, in sicer z javno objavo vseh prejemnikov pomoči, kar pa je lahko v neskladju z ustavo, je ocenila zakonodajnopravna služba. Podpora zakonu je sicer je zagotovljena. Zakon, za katerega vlada predlaga, da nanj ne bi bilo mogoče razpisati referenduma, bo tako začel veljati takoj po objavi v uradnem listu, večina ukrepov pa bo veljala do konca leta.

Iz gospodarstva pomisleki glede obveznega solidarnostnega prispevka

Sorodna novica Delodajalci za subvencioniranje višje sile in čakanja na delo po poplavah oddali 1842 vlog

Kot je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec, upravičenci v večini podpirajo ukrepe, predvidene v interventnem zakonu, imajo pa predstavniki gospodarstva in občin več predlogov za njegovo izboljšanje. Tudi iz njihovih vrst je slišati pomisleke glede solidarnostne sobote in obveznega prispevka.

Obrtniki so na drugi strani kritični do predloga in menijo, da solidarnost ne sme biti obvezna. "Nikakor se ne strinjamo z obvezno solidarnostjo, nekdo je utrpel škodo, nekdo je že zdaj v nezavidljivem položaju," je opozoril Peter Pišek z OZS-ja. "Marsikdaj se ta sredstva potem tudi prelijejo drugam in jih dobijo tisti, ki naj jih ne bi dobili," je dodal.

OZS nasprotuje neprostovoljni solidarnosti

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) podpirajo solidarnost, a sprejeta zakonska rešitev, ki je solidarnost zapisala kot obvezo, vsekakor ni primerna, so zapisali v odzivu na sprejetje zakona. "Tako obrtniki in podjetniki kot tudi ostali državljani so že prispevali po svojih močeh in še bodo, a to počno prostovoljno. Zato bi bil po našem mnenju pravi čas za določitev obveznega prispevka takrat, ko bo zaključen popis nastale škode in ko bo tudi že znana višina zbranih sredstev iz naslova donacij, EU-ja in iz državnega proračuna," so zapisali.
Ob tem so na OZS-ju spomnili, da je pri nas gospodarstvo že tako ali tako izjemno preobremenjeno z davki in prispevki, zato novih ne gre dodajati.

"Tudi v OZS-ju skupaj z našimi območnimi zbornicami zbiramo sredstva in namenjamo resurse za pomoč prizadetim in solidarno pomagamo obrtnikom in podjetnikom ter tudi ostalim državljanom, ki so jih prizadele poplave. To počnemo povsem prostovoljno, kar je tudi osnovno načelo solidarnosti," so opozorili na zbornici, kjer so prepričani, da bi morali biti iz t. i. obveznega solidarnostnega prispevka izvzeti posamezniki in podjetja, ki so utrpela škodo v poplavah.

Ob vsem tem so hkrati ponovno predlagali, da bi se rok za popis škode na objektih v vseh prizadetih občinah podaljšal do konca septembra. "Le tako bodo lahko do ustrezne in primerne pomoči prišli vsi oškodovani, nepotrebno hitenje pa pri tem predstavlja prej oviro kot korist," so še zapisali.

Nekatera podjetja so bila v poplavah tako hudo prizadeta, da bo potrebno več mesecev za ponovni zagon, zato v OZS-ju vztrajajo, da bi v teh primerih stroške nadomestila za čakanje na delo država morala pokriti v celoti in ne zgolj v višini 80-odstotkov.

Sklad za obnovo Slovenije mora biti, tako OZS, voden transparentno, v razdelitev finančne pomoči in predvsem nadzor nad tem pa morajo biti obvezno vključeni tudi predstavniki gospodarstva.

Predstavniki občin kritični do prepočasnega kritja stroškov infrastrukture

Predstavnik občin pa opozarjajo, da predlog zakona ne zagotavlja kritja izjemno visokih stroškov za vzpostavitev najnujnejše gospodarske javne infrastrukture. Prav tako ne stroškov, povezanih z začasno nastanitvijo evakuiranih občanov. Tu so še nepokriti stroški, povezani z gasilsko mehanizacijo ter opremo, stroški za prevoze otrok v šolo ter stroški zračnega mostu.

"Strah pred tem, da bodo ostali sami, je zelo velik, zato si želim, da bi skupaj res pokazali ljudem, da jim bomo stali ob strani in da se vsi skupaj zavedamo, da interventni zakon ne rešuje stisk, jih pa blaži, in da bo potrebno še veliko več od tega," je o odzivih s terena dejal velenjski župan Peter Dermol. Župani, ki so ves čas v stiku s terenom, si želijo sodelovati tudi pri oblikovanju prihodnje interventne zakonodaje.