Reorganizacija se je sicer že začela, sprejem zakona pa bi pomenil neposredno grožnjo za preostale zaposlene, saj bi Vzajemna le stežka nadaljevala pozitivno poslovanje, pravijo.

Vlada je predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo potrdila 20. julija, poslanci pa se bodo z njim seznanili v četrtek v okviru redne septembrske seje.

Predsednica sindikata Vzajemne Vlasta Vizjak in predsednik sveta delavcev Vzajemne Primož Igerc sta na novinarski konferenci v Ljubljani pozvala k umiku te točke z dnevnega reda seje DZ-ja. "V času kriz potrebujemo ljudje pomoč, ne pa uničevanja gospodarskih družb. Govorite o solidarnosti, nas pa želite uničiti," je predsednica sindikata nagovorila predsednika vlade Roberta Goloba.

Kot sta opozorila, predlog zakona neposredno ogroža obstoj družbe za vzajemno zavarovanje, saj od nje hkrati z opustitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zahteva statusno preoblikovanje v delniško družbo, hkrati pa še vračilo ustanovnega kapitala Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). "Posledično je ogroženih 360 delovnih mest in njihovih družin," je opozorila Vizjak.

Nekaj zaposlenih je že odšlo

V skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje s 1. januarjem 2024 postalo obvezni zdravstveni prispevek, zbiral pa ga bo ZZZS. Zaradi tega preoblikovanja je morala Vzajemna začeti izvajati program trajno presežnih delavcev, je povedala Vizjak. Nekaj zaposlenih je že odšlo, do konca leta se bo skupno število zmanjšalo za 65.

"Sprejem zakona bi pomenil neposredno grožnjo za preostalih 300 zaposlenih, saj bi Vzajemna ob izgubi 93 odstotkov prometa od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in hkratnem prisilnem preoblikovanju v delniško družbo in vračilu ustanovnega kapitala ZZZS-ja le stežka nadaljevala pozitivno poslovanje," je dejala.

Igerc: Vračanje kapitala bi oškodovalo zavarovance

Igerc je spomnil, da je bila Vzajemna ustanovljena s sredstvi iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja, v okviru katerega je ZZZS izvajal dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Skupaj s temi sredstvi je Vzajemna prevzela tudi obveznosti od prenesenih zavarovanj, je dejal in opozoril, da bi vračanje ustanovnega kapitala pomenilo oškodovanje njenih članov oz. zavarovancev.

Predvsem pa se predstavniki zaposlenih bojijo preoblikovanja v delniško družbo. "Vzajemna, ki je edina vzajemna družba v Sloveniji, za svoje člane in celotno slovensko družbo naredi veliko več kot delniška družba, katere edini motiv je dobiček," je dejala Vizjak. Igerc pa se je zbal, da bi se lastništvo preoblikovane Vzajemne skoncentriralo na dva ali tri lastnike, katerih edini interes bi bil razprodaja.

Opozorilo ministrom, vladnim strankam in premierju

Na nasprotovanje sveta delavcev in sindikata predlogu zakona sta Vizjak in Igerc že pisno opozorila pristojne ministre, koalicijske stranke in tudi predsednika vlade. Uporabiti pa nameravata tudi vsa pravna sredstva, vključno z ustavno presojo, sta zagotovila na novinarski konferenci.

Vzajemna je pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti. Ustanovitelj je ZZZS, člani pa njeni zavarovanci, in sicer tisti, ki imajo zavarovalno pogodbo, sklenjeno za vsaj eno leto. Svoje pravice uresničujejo na skupščini, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov. O predlogu zakona so razpravljali na skupščini sredi septembra, ko so mu prav tako odrekli podporo.