Z začetkom študijskega leta se je v slovenskih mestih s študenti znova napolnilo tudi mnogo gostinskih lokalov. Po podatkih Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so študentski boni za nekaj več kot 51 tisoč aktivnih študentk in študentov na voljo pri 310 gostinskih ponudnikih. Število ponudnikov se sicer ob opozorilih gostincev o vse dražjih stroških že leta znižuje, pred desetletjem jih je bilo namreč v sistem študentske prehrane vključenih več kot 700, leta 2019 jih je bilo 468.

Da bi omilili osip ponudbe, so na ministrstvu za delo, družino in socialne možnosti ob upoštevanju dviga cen surovin, energentov in delovne sile z letošnjim letom gostincem omogočili, da lahko za študentski obrok skupno zaračunajo do devet evrov, dva evra več kot pred tem, kar je pomenilo, da so študentje ob subvenciji v višini 3,5 evra za obrok pri ponudnikih z najvišje postavljenimi cenami prvič doplačevali tudi po več kot pet evrov.

Sorodna novica Mesec: Kos pice ni polnovreden obrok in ni kosilo

Zaradi opozoril o podražitvi je januarja minister Luka Mesec napovedal, da bo v letu 2023 dvig subvencije izveden v dveh korakih. V skladu z obljubami se je marca subvencija zaradi redne uskladitve z inflacijo dvignila na 3,86 evra. "Po redni uskladitvi pa bomo v noveli določili še višji znesek subvencije, ki bo znašal najmanj 4,5 evra. To pomeni, da se bo subvencija letos dvignila za približno 30 odstotkov," je na začetku letošnjega leta napovedal Mesec.

Deset mesecev pozneje, ko so študentje vstopili v novo študijsko leto, z ministrstva na vprašanje, kdaj bo izveden drugi korak povišanja subvencije, odgovarjajo, da se načrtovani dvig subvencije v letu 2023 ne predvideva. Dodatnih pojasnil o tem, zakaj predvideni dvig letos ne bo izpeljan, niso navedli.

ŠOS: Očitno študenti nismo več pomembna tema

"Očitno v očeh ministra študenti nismo več pomembna tema, odkar se je nehalo pisati o zvišanju doplačil v medijih," ob tem opozarjajo na ŠOS-u. Po njihovih podatkih se je v primerjavi s koncem leta 2022 kljub dvigu subvencije ob hkratni podražitvi maksimalne vrednosti obroka povprečen znesek, ki ga za obrok plačajo študentje na območju celotne Slovenije, s 3,04 evra zvišal na 3,78 evra. Ob tem skoraj četrtina ponudnikov obrok ponuja po najvišji mogoči ceni v višini devetih evrov, tako da morajo pri njih študentje po koriščenju bona doplačati še 5,14 evra.

Na ŠOS-u opozarjajo tudi, da v prihodnjem letu, kot kaže, ne moremo pričakovati niti redne uskladitve subvencij z inflacijo. To sklepajo na podlagi izjave finančnega ministra, ki je na četrtkovi vladni novinarski konferenci po potrditvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti dejal, da "se v letu 2024 transferji posameznikom in gospodinjstvom ne bodo usklajevali".

Kot glavno težavo na področju študentske prehrane na ŠOS-u izpostavljajo premajhno ponudbo. "To velja tako z vidika raznovrstnosti ponudbe kot lokacijske dostopnosti. Še posebej med epidemijo in zaprtjem visokošolskih zavodov je postalo zelo problematično dejstvo, da so študenti, ki ne prihajajo iz študijskih središč, za velik del leta, ko živijo doma, prikrajšani za koriščenje subvencionirane študentske prehrane," opozarjajo.

Da bi gostincem omogočili lažje vključevanje v sistem študentske prehrane, na ŠOS-u predlagajo, da bi se javni razpis v celoti digitaliziral in se uveljavil kot odprt razpis, na katerega bi se ponudniki lahko prijavili kadar koli in ne zgolj enkrat letno.

Opozorila o tem, da cena prepogosto prevlada nad kakovostjo obroka

Ob tem, koliko študentje plačujejo za obroke, pa je ključno predvsem to, kaj za to dobijo. Na ministrstvu za zdravje, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so pred začetkom študijskega leta opozorili, da se študentje prehranjujejo precej enolično, jedo kalorično in neuravnoteženo hrano, pri prehranjevanju pa se zanašajo predvsem na gostinsko ponudbo, medtem ko so tisti, ki si sami pripravljajo obroke, redki.

Sorodna novica Študentje si želijo prihranek časa, nizko ceno in okusen obrok, temu pa se prilagaja tudi ponudba

Na NIJZ-ju so ob tem posebej poudarili, da je subvencionirana študentska prehrana v prvi vrsti socialni ukrep, pri tem pa je zdravje prepogosto drugotnega pomena. Težava je predvsem, da država sofinancira tržno dejavnost, pri kateri pa gostince vodi predvsem finančni interes. "Merila na razpisih za izbor ponudnikov se izboljšujejo, vendar še vedno 'ne gredo v pravo smer'," je ob tem opozoril Matej Gregorič z NIJZ-ja. Študentje si namreč želijo predvsem prihranek časa, nizko ceno in okusen obrok, temu pa se prilagaja tudi ponudba.

Čeprav na ministrstvu za delo poudarjajo, da gostince k ponujanju zdrave prehrane spodbujajo s tem, da se jim pri ocenjevanju vlog v okviru razpisa dodeljuje večje število točk, je Gregorčič opozoril, da lahko v praksi ponudnik, ki ponuja kakovostno slabšo in cenovno dostopnejšo hrano, v skupnem seštevku na razpisu zbere več točk kot ponudnik, ki se trudi s kakovostno ponudbo in ima nekoliko višje postavljeno ceno. "Kakovost pri končnem seštevku še vedno nima večjega pomena. Težava pa je tudi, da je kakovostno ponudbo težko opredeliti, še težje pa jo je nadzorovati v praksi," je poudaril Gregorič.

Da bi študentom pomagali pri izbiranju zdravih in uravnoteženih obrokov, se je v okviru projekta Dober tek, študent!, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, oblikoval sistem označevanja prehransko ustreznejše ponudbe s simbolom Prava izbira, ki ga NIJZ podeljuje skupaj s Turistično zbornico Slovenije. Ta študentom omogoča lažjo prepoznavnost zdravih in uravnoteženih študentskih obrokov.

Na ministrstvu preučujejo tudi možnost uvedbe javnih študentskih menz

Na ministrstvu za delo ob upadanju števila ponudnikov študentske prehrane in opozorilih o neustreznosti ponudbe preučujejo tudi možnost uvedbe javnih študentskih menz, ki bi zagotavljale cenovno dostopne in zdrave obroke. S ŠOS-a so ob tem sporočili, da ideji, da se v že obstoječi sistem vključijo tudi menze, ne nasprotujejo. "Nismo pa zagovorniki sistema t. i. študentskih menz, ki bi nadomestil obstoječi sistem subvencionirane študentske prehrane, saj smo prepričani, da bi bil ta sistem za študente vsaj na eni točki (cena, pestrost, kakovost, lokacijska dostopnost) slabši," so sporočili.

"Glede na primerjave s tujino in odziv študentov, ki so študirali tako v tujini kot v Sloveniji, lahko rečemo, da gre pri slovenskem sistemu subvencionirane študentske prehrane za primer dobre prakse," ob tem ocenjujejo na ŠOS-u. Kot priznavajo, trenutna ureditev ne glede podražitve po njihovem mnenju trenutno nima boljše alternative. "Je pa seveda vedno mogoče o tem razpravljati in iskati še boljše rešitve," so poudarili.