Dva dni pred začetkom največjega svetovnega knjižnega sejma v Frankfurtu, na katerem Slovenija letos zaseda mesto častne gostje in je po besedah ministrice za kulture Aste Vrečko “najpomembnejša in najobsežnejša kulturna prireditev in knjižna predstavitev Slovenije v zadnjih tridesetih letih”, javnost razburjajo izjave njegovega direktorja Juergena Boosa, ki je Hamasov napad označil za "barbarsko teroristično vojno proti Izraelu" in napovedal več prostora za judovske glasove na sejmu. Poleg tega je napovedana preložitev podelitev nagrade LiBeraturpreis palestinski pisateljici Adanii Šibli, ki bi se morala v sklopu sejma zgoditi 20. oktobra. Za preložitev dogodka so se odločili podeljevalci nagrade LitProm, ki sicer deluje neodvisno od Frankfurtskega knjižnega sejma, je pa predsednik tega nemškega literarnega društva Juergen Boos, ki je tudi direktor sejma.

Avtorji z vsega sveta podpisali pismo podpore palestinski pisateljici
Podporo pisateljici in palestinskim literarnim glasovom je s podpisom odprtega pisma izrazilo več kot 600 avtorjev, med njimi so nobelovca Annie Erneux in Abdurazak Gurnah, ameriško-libijski dobitnik pulitzerja Hisham Matar, irski romanopisec Colm Tóibín, britansko-pakistanska pisateljica Kamila Shamsie ter britanski zgodovinar William Dalrymple. V pismu organizatorje Frankfurtskega knjižnega sejma opominjajo, da je njihova odgovornost omogočiti prostor, kjer lahko palestinski pisatelji delijo svoje misli in razmišljanja o literaturi v "teh grozljivih, krutih časih, ne pa, da jih utiša".

Said Khatibi: Frankfurtski knjižni sejem ni politični dogodek, pač pa knjižni sejem
Politična drža, ki jo je napovedala galerija Frankfurt ob dogajanju v Gazi, v času, ko bi upali, da bo literatura igrala vlogo pri približevanju perspektiv in vzpostavljanju dialoga, ne ublaži naše bolečine, je na svojem profilu na Facebooku zapisal v Kranju živeči alžirski pisatelj Said Khatibi. Khatibi je protestno odpovedal sodelovanje na dveh seminarjih, enem na temo njegovega nagrajenega romana The End of the Sahara in drugem na temo moderne arabske literature, in obsodil tako izjavo direktorja Juergena Boosa kot tudi odložitev podelitve nagrade Šibli.

"Moramo braniti mir. Takšna je vloga literature."
"Podelitev je bila odpovedana zgolj zato, ker je Adania Šibli Palestinka. Je to sprejemljivo? Predstavljajte si, da vas odslovimo zgolj zato, ker ste Slovenec," nam je pisatelj odgovoril, ko smo ga vprašali po komentarju odpovedi podelitve nagrade. "Arabski pisatelji so prve žrtve nasilja. So pa tudi prvi, ki so obtožili vsakršno obliko nasilja. Sam sem preživel teroristični napad v Alžiriji. V svojih romanih obsojam nasilje in verski fundamentalizem. Vendar danes smo soočeni z novo obliko nasilja: moralnim nasiljem. Frankfurtski knjižni sejem nam je onemogočil, da bi spregovorili. Ker smo arabski avtorji, nismo dobrodošli;" je pisatelj dejal za MMC.

Kot nadaljuje, bi si želel, da bi bil Frankfurtski knjižni sejem letos prostor dialoga. "Če nam je v političnem pogledu spodletelo pri rešitvi arabsko-izraelskega konflikta, lahko to storimo na področju kulture. Ko je Rusija napadla Ukrajino, sem ji stal ob strani. O tem sem poročal. Zavedati se moramo, da tudi v Gazi ubijajo otroke, ženske in nedolžne ljudi. Moramo braniti mir. Takšna je vloga literature. Prenehati moramo odklanjati arabske pisatelje. Pisatelji smo, ne teroristi."

"Pojdite v Frankfurt in povejte resnico, da arabski pisatelji niso teroristi"
Odkar je odpovedal sodelovanje na sejmu, je prejel veliko pisem podpore, pravi. "Vendar nikogar nimam namena prepričevati o bojkotu, raje jim svetujem naslednje: pojdite v Frankfurt in povejte resnico, da arabski pisatelji niso teroristi, kot so nekateri prepričani."

Pisateljica Gabriela Babnik Ouattara je odziv Khatibija na dogajanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu povzela v pismu ministrici za kulturo Asti Vrečko, ki smo ga pridobili v redakcijo MMC-ja. V njem med drugim navaja njegove besede: “Frankfurtski knjižni sejem ni politični dogodek, pač pa knjižni sejem, in tudi če bi bil politični dogodek, sam, tako kot številni njegovi pisateljski kolegi in kolegice, ki pišejo v arabskem jeziku, ne podpira skrajnosti Hamasa ali katerega koli drugega skrajnega islamističnega gibanja.”

Slovenski in berlinski PEN: Podelitev nagrade bi lahko bila možnost enotnega, izraelskega in palestinskega poziva k prekinitvi ognja in miru
Slovenski PEN je dogajanje komentiral že v soboto, 14. oktobra, z javnim pismom z naslovom Poziv zoper eskalacijo vojne v Izraelu in zoper enostransko slovensko politiko. Tanja Tuma, predsednica slovenskega PEN-a, je danes za portal MMC dodala: “Mnogo kolegov in kolegic iz članstva svetovnega PEN-a je kritičnih do spremembe programa FKS-ja in odpovedi podelitve nagrade Adanii Šibli, saj bi bila prav taka prireditev lahko možnost enotnega, izraelskega in palestinskega poziva k prekinitvi ognja in miru. Tako bodo arabski glasovi utišani, književnost pa predmet političnih delitev namesto povezav.”

Tuma je med drugim opozorila na izjavo berlinskega PEN-a, v katerem je članica upravnega odbora Eva Menasse zapisala: “Nobena knjiga ne postane drugačna, boljša, slabša ali nevarnejša, ker se stanje v svetu spremeni. Ali je knjiga vredna nagrade ali pa ni. Odvzem nagrade bi bil tako politično kot literarno bistveno napačno dejanje.” Dejstvo, da je Hamas napadel tudi na lokaciji, kjer se dogaja roman Minor Detail (prav zanj prejme Adania Šibli nagrado), je "tragično naključje", ki brutalno kaže, da ta krvavi konflikt traja že 75 let, je dejal drugi član upravnega odbora berlinskega PEN-a Deniz Yücel in dodal: “To, da mora biti nekaj izrekljivo, še ne pomeni, da je nekritično. Knjižni sejem bi moral biti prostor za takšne debate – in ne za njihovo zadušitev.” Berlinski PEN v sodelovanju s frankfurtskim knjižnim sejmom v svoj program dodaja še dogodek In concern for Israel, na katerem bodo v sredo štirje pisatelji in publicisti govorili o trenutnem stanju konflikta med Palestino in Izraelom ter vlogi pisateljev z vidika vojnega stanja.

“Pisatelji ne morejo biti nevtralni in njihove politične izjave ne nujno primerljive z njihovim umetniškim ustvarjanjem,” je še dodala Tuma. Spomnila je, da se je Mednarodni PEN nejevoljno odzval že na podelitev Nobelove nagrade pisatelju Petru Handkeju zaradi njegovih prosrbskih stališč med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zagovarjanja nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića. “Nedvomno bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi ob tej podelitvi in morda se je vodstvo nagrade želelo izogniti konfliktom. Žirije in vodstva literarnih nagrad so neodvisne institucije in lahko se odločijo po svoje. Vsekakor osebno menim, da bi bila podelitev lahko priložnost za dialog in opozorilo svetu, da boj oko za oko oslepi na koncu vse in vsakogar. Napade Hamasa obsojamo, a verjemite, da borci, ki morijo civiliste, gotovo ne berejo Šiblijinih knjig in del palestinskih pesnic in pesnikov. Če bi jih, ne bi morili.”

Pisateljica Gabriela Babnik Ouattara: “Okoliščine od nas terjajo, da zavzamemo jasna stališča do uradnih politik”
“Pridejo trenutki, ko se pisateljice in pisatelji ne moremo osvoboditi zgodovinskih trenutkov, v katerih živimo, in te okoliščine od nas terjajo, da zavzamemo jasna stališča do uradnih politik EU-ja. V tem primeru do stališča vodstva Frankfurtskega knjižnega sejma, kar zadeva bližnjevzhodno vprašanje. Navsezadnje so zdaj v nas, ko smo postali častni gostje v Frankfurtu, uperjeni številni pogledi,” pa je v javnem pismu ministrici za kulturo zapisala Gabriela Babnik Ouattara.

“Polemika v Nemčiji okoli romana se je začela letošnje poletje, ko je Ulrich Noller, novinar v žiriji Litproma, odstopil zaradi odločitve, da se literarna nagrada podeli palestinski avtorici Adanii Šibli. Literarni kritik pri Die Tageszeitungu je avtorico obtožil, da prikazuje ‘državo Izrael kot morilski stroj’, čeprav so nemški kritiki že zdavnaj sklenili, da literarna vrednost romana ni vprašljiva. Zato je še toliko bolj absurdno, da bi avtorica morala prevzemati kolektivno odgovornost za kakršno koli antisemitistično ravnanje. Če bo obveljalo stališče LiBeraturpreisa, to pomeni, da se bodo odslej lahko reverzibilno odpovedale tudi Nobelove nagrade, navsezadnje sta na primer pri isti angleški založbi kot Adania Šibli izdala svoje knjige tudi Olga Tokarczuk in Jon Fosse.”

Sodelovanje na knjižnem sejmu odpovedali dve veliki arabski literarni združenji
Babnik Ouattara je še opozorila, da sta sodelovanje na sejmu že odpovedala neprofitna organizacija Arabsko društvo založnikov v Egiptu, ki predstavlja več kot 1000 regionalnih založništev, in Založniško društvo Združenih arabskih emiratov. Ti so v skupni izjavi s Šarjaškim knjižnim uradom (SBA) navedli: "Glede na nedavna oznanila organizatorjev Frankfurtskega knjižnega sejma smo se odločili, da letos na sejmu ne sodelujemo. SBA se zavzema, da bi kultura in knjige spodbujale dialog in razumevanje med ljudmi. Menimo, da je takšna vloga danes pomembnejša kot kdaj koli prej. Obžalovanja vredno je, da so se stvari tako odvile, saj trdno verjamemo, da je okolje, ki goji raznolikost in vključevanje, ključno za literarno skupnost in uspeh vsakega knjižnega sejma."

Predsednik društva Arabskega društva založnikov v Egiptu Mohammad Rashad je izrazil obžalovanje nad pristranskim in krivičnim stališčem do tragičnih dogodkov v regiji. Predsednica SBA-ja Sheikha Bodour Al Qasimi je na Linkedinu zapisala: "Trdno verjamem v temeljno pravico civilistov po svetu, da živijo varno in brez nevarnosti oboroženega spopada. Med krizo in konfliktom močno zagovarjam pomen knjig, kulture, avtorjev, knjižnih sejmov, intelektualcev in umetnikov pri promoviranju enotnosti, manjšanju napetosti in poslušanju raznolikih glasov. Na ta način lahko povečamo možnosti za mir in harmonijo."

Asta Vrečko: Ustvarjalci in ustvarjalke ne predstavljajo političnih stališč voditeljev svojih držav
Na preložitev podelitve nagrade LiBeraturpreis palestinski pisateljici Adanii Šibli se je odzvala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je v izjavi za javnost zapisala, da kultura in umetnost nikoli ne smeta biti podvrženi izrabljanju v politične namene in ustvarjanju novih delitev.

"Kultura in umetnost sta tisto družbeno tkivo, ki spodbuja dialog, razumevanje drugega in mnogotere situacije, pomagata reflektirati zapletene odnose in družbene situacije. Z branjem knjig se nam odpirajo različni svetovi, spodbujajo razumevanje, solidarnost in strpnost. Žal se pogosto zgodi, da sta kultura in umetnost kolateralni škodi aktualnih političnih dogajanj in obračunavanj, ki odnesejo pozornost stran od avtorjev in sporočil, tudi političnih, ki jih nosijo s svojimi deli." Kot nadaljuje, na ministrstvu za kulturo zagovarjajo svobodno delovanje umetnikov, "saj spoštujemo svobodo umetniškega izražanja in podpiramo avtonomijo programskega snovanja ne glede na spol, starost, nacionalno pripadnost, veroizpoved ali politično prepričanje".

"Ob tem se je treba zavedati, da ustvarjalci in ustvarjalke ne predstavljajo političnih stališč voditeljev svojih držav, ampak svoje delo, in nam z njimi kritično pomagajo misliti in razumeti tako svet okoli nas kot v nas. Ne smemo namreč pozabiti, da prav zaradi oboroženih konfliktov in vojn trpi mnogo ustvarjalk in ustvarjalcev po vsem svetu. Številnim je onemogočeno delo, pogosto so zaradi svoje kritičnosti tudi tarča napadov. Zato je knjižni sejem v Frankfurtu priložnost, da ponovno potrdimo našo zavezo k varovanju svobode in avtonomije umetniškega izražanja," še meni ministrica. Knjižni sejem v Frankfurtu je lahko priložnost za odpiranje dialoga, je prepričana, "priložnost, da se ponovno osvetli trpljenje civilistov v tej in drugih vojnah ter v svet pošlje sporočilo miru in spoštovanja mednarodnega prava, vključno z Ženevsko konvencijo, ter zahtevo po takojšnji humanitarni oskrbi civilnega prebivalstva v Gazi. Napada Hamasa na izraelske civiliste ne smemo relativizirati. A če se ne bomo začeli pogovarjati o urejanju položaja Palestincev, se bo spirala nasilja le še poglabljala. Odpovedi že napovedanih dogodkov ne prispevajo k reševanju vprašanja, temveč ga samo umikajo iz našega vidnega polja in s tem povzročajo samo še dodatno nezadovoljstvo."

Vrečko je še dodala, da Slovenija v Frankfurtu predstavlja Manifest o poglobljenem branju, ki nas opominja prav na to, da če želimo razumeti kompleksnost sveta in družbe okoli nas, potem si v tem hitrem svetu podajanja informacij moramo vzeti čas za branje in razmislek. Naj bo to sporočilo knjižnega sejma, vzemimo si čas za razumevanje, čas za branje in pogovore ob knjigah. Iskanje rešitev za dolgoročen mir namreč ne bo uspešno, če ne bomo spodbujali dialoga.

Vpliv vojne na sejemski program: odpoved dveh koncertov nadomešča dodaten diskurzivni program, ki izpostavlja izraelske pisatelje in pisateljice
Juergen Boos je v izjavi za javnost dejal: “V mislih smo z žrtvami, njihovimi družinami in vsemi ljudmi v Izraelu in Palestini, ki trpijo zaradi te vojne. Teroristična vojna proti Izraelu je v nasprotju z vsemi vrednotami Frankfurtskega knjižnega sejma. Ta vedno govori o človečnosti, poudarek je na mirnem in demokratičnem diskurzu. Ta človečnost je bila znova zlomljena z napadom Hamasovih teroristov na Izrael.”

Sorodna novica Emiratsko založniško društvo protestno odpovedalo sodelovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu

“Toda teror nikoli ne sme zmagati, zato želimo, da bi bili judovski in izraelski glasovi na knjižnem sejmu še posebej vidni. Z Meronom Mendlom, enim najpomembnejših predstavnikov judovske skupnosti v Nemčiji, se bomo v panelni razpravi pogovarjali o napadu na Izrael. Pisateljica in mirovnica Lizzie Doron, ki živi v Tel Avivu in Berlinu, se bo na literarni gali v soboto na knjižnem sejmu posvetila tudi aktualnemu dogajanju v Izraelu. Spontano smo se tudi odločili ustvariti dodatne odrske trenutke za izraelske in judovske glasove,” je zapisal Boos. Eno razpravo organizirajo tudi v sodelovanju z berlinskim PEN-om, ki je kritičen do preložitve nagrade palestinski pisateljici.

Nagrado palestinski pisateljici preložili, podeljena ji bo po knjižnem sejmu na drugi lokaciji
Litprom, društvo za promocijo nezahodne književnosti, z nagrado LiBeratur vsako leto počasti avtorja s t. i. svetovnega juga. Letos bi morali nagrado LiBeraturpreis podeliti palestinski pisateljici Adanii Šibli, ampak so se odločili, da bodo podelitev prestavili in da bodo poiskali primerno kuliso za dogodek po knjižnem sejmu.

Nagrado bi Šibla morala prejeti za roman Minor Detail (v nemškem prevodu Eine Nebensache). Roman, sestavljen iz dveh delov, govori o mladi Palestinki, ki jo leta 1949 izraelski vojaki posilijo in ubijejo, drugi del pa se odvija mnogo pozneje, ko začne grozljivo dejanje raziskovati novinarka v Ramali. Žirija je v utemeljitvi nagrade o romanu zapisala, da je "neizprosno spisano umetniško delo, ki pripoveduje o moči, ki jo imajo meje, in o tem, v kaj nasilni spori spreminjajo ljudi".

Adania Šibla, palestinska pisateljica, je lani objavila svoj roman Minor Detail v nemškem jeziku, preveden iz izvirne arabščine, angleški prevod romana pa je izdala ugledna založba Fitzcarraldo Editions in je leta 2020 dosegla nominacijo za nacionalno knjižno nagrado in leta 2021 za mednarodno nagrado booker.