Premier Robert Golob je na vrhu gospodarstva, ki ga pod sloganom Uglašeni v razvoju danes (sreda) na Brdu pri Kranju organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal, da je v zadnjega pol leta socialni dialog nekoliko zastal. "Želim si, da najpozneje s 1. januarjem dialog znova steče v najboljši mogoči maniri," je dodal.

Napovedal je srečanja s predstavniki gospodarstva najmanj enkrat mesečno, na katerih naj bi za zdaj obravnali dve temi – kako zmanjšati birokratizacijo, denimo na področju registriranja delovnega časa, ter davčno reformo. Ta naj bi bila takšna, da bomo lahko na koncu ustvarili več in predvsem več tudi imeli.

Golob je pred zbranimi gospodarstveniki spomnil na energetsko krizo kot posledico ruske agresije na Ukrajino, ki ji je sledila socialna kriza, avgusta pa so Slovenijo prizadele še poplave. "Vlada se je odzvala odločno," je dejal in dodal, da so šla za blaženje posledic vseh teh kriz znatna proračunska sredstva.

Vseeno se veliko vlaga v naložbe, inovacije in razvoj. "Nikoli do zdaj ni bilo toliko državnih sredstev namenjenih za raziskave, znanost in razvoj," je povedal. Samo z znanjem bomo povečevali produktivnost, če želimo graditi blaginjo na družbi znanja, potem so ravno ta sredstva najpomembnejša, je dejal.

Šimonka: Želimo stabilno in konkurenčno poslovno okolje

"Želimo tekmovati z najbolj razvitimi v svetu in zato potrebujemo več znanja, več raziskav in razvoja," je dejal tudi predsednik GZS-ja Tibor Šimonka. "Zahtevamo razbremenitev plač in da vse večji delež le-teh pripada tistim, ki so si jih zaslužili," je dodal.

Za razliko od političnih strank, ko pridejo na oblast, ima gospodarstvo po Šimonkovih besedah že vsa leta isto agendo, to je stabilno, predvidljivo in predvsem konkurenčno poslovno okolje. A to ne zadošča, je dejal in dodal, da želi slovensko gospodarstvo biti boljše, želi se primerjati z najboljšimi.

V okviru dogodka so med drugim pripravili izmenjavo mnenj nekaterih dosedanjih predsednikov vlad, kako razbremeniti slovensko gospodarstvo in spodbuditi njegovo rast. Vsi so menili, da brez pogovarjanja in sodelovanja napredka ne bo.

Lojze Peterle je dejal, da je treba gospodarstvu predvsem zagotoviti stabilne in konkurenčne pogoje, Alenka Bratušek pa je izpostavila odgovorno javnofinančno politiko. "In upam si trditi, da je javnofinančna politika te vlade vsekakor odgovorna," je dejala.

Če vlada ugotovi, da ne more narediti nekaj dobrega za gospodarstvo, potem se mora vsaj truditi, da mu ne škoduje, da ne vse pusti pri miru, je pozval Miro Cerar. Kot primer takšnega napačnega pristopa v zadnjem času je omenil spremembe pri evidentiranju delovnega časa. "Naj ves čas ne spreminja svojih stališč, naj ne napoveduje reform in ukrepov, potem pa jih odpoveduje," je še dejal.

Janez Janša je opozoril, da gospodarstvo ni dovolj slišano. "Gospodarstvo je močan faktor vpliva, ki pa ima šibek glas," je dejal. Če delodajalci izstopijo iz Ekonomsko-socialnega sveta, namreč to ni najpomembnejša novica dneva, če izstopijo sindikati, pa je. Na odločevalce bolj vplivajo sindikati in nevladne organizacije, je povzel.

Po drugi strani je Anton Rop menil, da ni vprašanje, koliko se mora slišati glas gospodarstva. Bolj pomembno se mu zdi, na kakšen način vlada in gospodarstvo sodelujeta. "Slovenija je lahko bistveno bolj uspešna brez cenenega levega in desnega populizma, ki so ga in ga izvajajo številne vlade," je dejal.

Vrh slovenskega gospodarstva je z zaključki sklenila generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal. Vesela je, da jih je predsednik vlade povabil, da januarja sedejo za skupno mizo in sodelujejo pri pogovorih za oblikovanje ukrepov za svetlejšo prihodnost slovenskega gospodarstva.

Kar se tiče morebitnih dodatnih davčnih obremenitev gospodarstva, si želijo prej tudi pogovorov o možnosti nekaterih razbremenitev. Pri napovedi visokih vlaganj v inovacije, raziskave in razvoj pa je Nahtigal opozorila, da je tu potrebna tudi kontinuiteta in usmerjanje sredstev v večje zgodbe, ker razdrobljeno ne bomo prišli do ciljev.

Ob zelenem prehodu je kot ključno izpostavila tudi energetsko samozadostnost. Na GZS-ju predlagajo, da Slovenija tu izkoristi vse obnovljive in tudi druge brezogljične vire ter da se čim prej sprejme odločitev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne, da bo industrija imela odgovore, kako naj se naprej obnaša.

Gospodarstveniki opozarjajo na višanje davkov in kadrovske izzive

Na vrhu je pričakovati kritike dosedanje ekonomske politike vlade, tudi ko gre za ukrepe v okviru popoplavne obnove. Pred letom dni so bili namreč v osredju ukrepi za blaženje energetske draginje in opredelitev novih ambicioznih ciljev glede produktivnosti, izvoza ter plač, zdaj gredo poteze vlade po mnenju gospodarstvenikov v nasprotno smer, je za Radio Slovenija poročala novinarka Erika Štular.

Sorodna novica GZS: Postajamo nekonkurenčni, vlada samo nalaga nove obveznosti gospodarstvu

"To, da vlada samo obremenjuje gospodarstvo, ni pravi način. Če bi gospodarstvo razbremenila, bi s tem naredila veliko za državni proračun, vanj bi se tako steklo veliko več sredstev, kot pa z uvedbo novih obremenitev," je glede zakona o obnovi po ujmi za Radio Slovenija dejala Vesna Nahtigal.

Kljub višjim davkom pa so storitve slabe, opozarja soustanovitelj in večinski lastnik mednarodno uspešnega podjetja Dewesoft Jure Knez. "Pokojninskega sistema nimamo urejenega, tudi pri zdravstvenih storitvah je podobno – plačujemo relativno veliko, usluga, ki jo dobimo za to, pa je slaba. In to je tista stvar, ki v glavnem preprečuje tujcem, da izberejo Slovenijo za svojo državo, kjer lahko delujejo in ustvarjajo," je opozoril,

Zahteven izziv za podjetja ostaja tudi pomanjkanje kadrov. Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak poleg tuje delovne sile poudarja reformo izobraževanja. "Ko govorimo o konkurenčnosti, se bomo morali radikalno digitalizirati, avtomatizirati, robotizirati. In kdo bo to razvil? To so inženirski kadri, to so tudi vodstveni kadri, ki morajo biti sposobni doumeti izziv te nove paradigme," je dejal Brodnjak.

Ključ za razvojni preboj je dvig dodane vrednosti, zato gospodarstvo od vlade pričakuje tudi udejanjenje obljub o zavezništvu za vlaganja v inovacije in raziskave.

Za simfonijo trajnosti in inovativnosti

Predstavniki podjetij so izpostavili potrebo po debirokratizaciji, zagotavljanju sredstev za inovacije, raziskave in razvoj ter podpori zagonskim podjetjem. Na panelu z naslovom Simfonija trajnosti in inovativnosti so poudarili tudi pomen usklajenosti pri razvoju.

Na lanskoletnem Vrhu slovenskega gospodarstva so si, kot je spomnila generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal, zastavili ambiciozne cilje, da bi v Sloveniji do leta 2030 povečali izvoz na 95 milijard evrov, povprečno bruto plačo na 3200 evrov in produktivnost na zaposlenega na 88.000 evrov.

S tem v mislih so se lotili priprav dogovora o strateškem sodelovanju med vsemi osrednjimi deležniki, in aprila letos je bilo podpisano zavezništvo med gospodarstvom, koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov, rektorsko konferenco in vlado. Dokument vsebuje konkretne cilje, med drugim povečanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije na 2,8 odstotka BDP-ja, debirokratizacijo in davčno razbremenitev na področju raziskav in razvoja ter ustanovitev tehnološko-inovacijskega sklada.

"Pol leta je seveda premalo, da bi lahko pričakovali tektonske premike, pa vendar smo nekatere od ciljev zavezništva že dosegli," je povedala Nahtigalova in izpostavila, da zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti namenja že en odstotek BDP proračunskega denarja raziskavam in razvoju.

Vzpostavljena je bila tudi agencija Aris, ki naj bi bolj učinkovito, celostno in ciljano upravljala s sredstvi, namenjenimi inovacijski dejavnosti. Blizu je tudi ustanovitev tehnološko-inovacijskega sklada. Prav tako bo država še naprej podpirala in financirala strateška razvojno-inovacijska partnerstva. "Skratka, nekaj smo že naredili, predvsem pa smo postavili dobre temelje za nadaljnje delo, ki nas še čaka," je dejala.

Opozorila je, da je po svetovnem inovacijskem indeksu Slovenija padla od najboljše uvrstitve na lestvici, ki ga je dosegla leta 2012, za sedem mest in je trenutno na 33. mestu. Prav tako je Slovenija letos nazadovala po deležu strokovnjakov informacijsko-komunikacijske tehnologije v celotnem številu zaposlenih.

Nahtigal je izpostavila tudi pomen trajnostnega razvoja in zelenega prehoda. "Pa vendar pri tem moramo paziti, da gospodarstva ne zadušimo. Če slovenske industrije ne bomo zaščitili pred umazano in ceneno konkurenco iz tujine, če ji ne bomo zagotovili dolgoročno stabilnih in cenovno konkurenčnih virov energije, se lahko od nje poslovimo," je opozorila.

Zato so na GZS-ju neizprosni glede vsebine nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. "Veliko naporov vlagamo, da bi se s pripravljavci tega dokumenta uglasili glede prihodnosti slovenske industrije in energetske samozadostnosti," je poudarila.

Tudi drugi gospodarstveniki so na panelu opozorili na obremenitve in težave pri prehodu v ogljično nevtralno družbo. Anketa je sicer pokazala, da že 76 odstotkov podjetij izvaja projekte zelenega prehoda.

Generalni direktor BASF Slovenija Simon Franko je opozoril, da je evropska zakonodaja na tem področju preveč kompleksna in preveč ambiciozna za večino evropskih podjetij. Zato se boji, da bo to pomenilo večjo nekonkurenčnost evropskega gospodarstva in eksodus industrije iz Evrope. Nujno se mu zdi odprtje teh tem v slovenskem in evropskem prostoru.

Glavni izvršni direktor TAB Mežica Roman Burja je poudaril, da zeleni prehod ne bo poceni, zato so potrebne investicije in verjetno tudi širši družbeni konsenz. "Potrebno bo sodelovanje med podjetji in vlado, pa tudi gospodarstveniki, da si izmenjamo izkušnje in znanja," je izpostavil Burja. Podjetja kot največja ozka grla za izvedbo zelenega prehoda vidijo financiranje, okoljevarstvena dovoljenja, nejasno zakonodajo, pomanjkanje kadrov in umeščanje v prostor.

Tudi pri zelenem prehodu bo bistvena inovativnost, so izpostavili gospodarstveniki in med drugim podali predloge za izboljšanje pogojev za zagonska podjetja. Predsednica Poslovnih angelov Nina Dremelj je opozorila, da doslej v Sloveniji nismo imeli dobrega sistema financiranja inovativnih podjetij, se pa obetajo nekatere dobre novosti, med drugim ustanovitev treh skladov.

Te novosti je izpostavil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter zagotovil, da na tem področju aktivno delujejo in da potekajo tudi dogovori z ministrstvoma za gospodarstvo ter finance.

Poleg tega je Papič izpostavil več kot pol milijarde evrov, ki bo prihodnje leto na voljo za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Direktorica družbe Adria Dom Marta Kelvišar ob tem upa, da pri razpisih ne bo prevladala birokracija, ki, kot je opozorila, duši inovativnost. Pojasnila je, da je pri razpisih potrebna predvidljivost, da podjetja lahko načrtujejo tudi svoje kadrovske in finančne resurse.