"Vsak dan je bolj očitno, da je vladi za javno zdravstvo malo mar. Zavestno se je odločila, da bo kršila dogovor z zdravništvom. Vlada želi vse, ponudi pa ničesar, želi, da prenehamo stavkati, ponuja pa obljubo, da se bo začela o že dogovorjenem znova pogajati v prihodnje, brez predlogov, ki bi bili zavezujoči, in brez konkretnih jamstev," je tudi po tokratnih stavkovnih pogajanjih očitke stavkajočih zdravnikov vladi strnil podpredsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides Janusz Klim.

Po njegovih besedah so v zdravstvu ogorčeni. "Ko nekaj podpišemo, se tega držimo, ko vlada podpiše, si premisli in pričakuje brezpogojno razumevanje z naše strani. V to ne želimo privoliti, zato bomo stavko zaostrili," je napovedal.

Pričakovanja Fidesa so znana: vlada naj izpolni obljubo in oblikuje ločen zdravstveni plačni steber, ki bo zajel vse zaposlene v zdravstvu in celovito opredelil pogoje dela, od standardov in normativov, pravil, napredovanj do delovnih obremenitev ter izkušnjam ustrezno plačilo. "Da torej izvede to, kar je podpisala z nami že pred letom in pol," je povedal Klim.

V četrtek pogajanj ne bo, so zvečer sporočili iz Fidesa.

Kordež: Borite se za že zdaj najbolje plačane zdravnike

"Razumemo, da Fides ne zaupa, a nasproti nam stoji 44 sindikatov v enaki zgodbi, ki razumejo položaj, so sprejeli kompromis in prihodnji teden nadaljujemo pogajanja, vabljen tudi Fides," je vladni pogajalec Denis Kordež v Odmevih opozoril, da vlada vztraja pri celoviti rešitvi plačnega sistema v javnem sektorju, s čimer se strinjajo vsi sindikati razen Fidesa.

"Poudarila bi, da je čakati na prihodnost za javno zdravstvo prepozno. Odhodi kadra, ki se dogajajo, devet odstotkov zdravnikov v zadnjem letu, ne vem točno koliko drugih ... Vidim srednje sestre, administratorke v svojem kolektivu, ki komaj zdržijo. Če ne bo takoj jasnih zavez, za kar se zavzemamo, za zdravstveni steber za vse zaposlene, zdaj, ne enkrat v prihodnosti," pa je povedala članica stavkovnega odbora Fidesa Ana Lina Vodušek.

"Oprostite, kolegica iz Fidesa, vi se trenutno po stavkovnih zahtevah ne borite za zdravstvene delavce, niti medicinske sestre, niti zdravstvene administratorje, vaše stavkovne zahteve so vezane izključno na plače deleža zdravnikov, ki je že zdaj najbolje plačan," je sindikalni predstavnici odvrnil Kordež.

"To ni res! Vrnila bi se na začetek, stavka, bolniki so dejansko talci vlade, in ne talci zdravnikov," se je odzvala in sklenila pogovor Vodušek.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora v videu spodaj.

Kakšna bo zaostritev stavke?

Podrobnosti o zaostritvi stavke Klim ni podal, prav tako ni želel komentirati današnjega vladnega predloga, s katerim je vlada prišla na pogajanja. Je pa namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež zatrdil, da je novi približevalni vladni predlog "z našega vidika konkreten, zajema tudi pomisleke in pripombe Fidesa". Vendar vladna stran hkrati vztraja pri celoviti rešitvi plačnega sistema v javnem sektorju. "Obravnavali bomo neke specifike, vendar morajo biti vse te uveljavitve realizirane enako za vse sindikate in za vse zaposlene v javnem sektorju," je ponovil vladno stališče.

Tudi on o vsebini konkretno ni želel govoriti, je pa v nasprotju s Klimom dejal, da so na določenih točkah stališča zbližali, "pa vendar ne v zadostni meri, da bi lahko pristopili k podpisu". Napovedal je nadaljevanje pogajanj. "Fides je zdaj na vrsti, da pripravi pisni odziv s konkretnimi pripombami," je dejal in pojasnil, da bodo po prejemu pripomb te ocenili in pripravili nov predlog. "Torej smo v nadaljevanju pogajalskega procesa," je dejal Kordež.

Zdravniki in zobozdravniki so v ponedeljek začeli stavko, s katero zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Ob stavki, ki jo spremljajo zbori zaposlenih, iz bolnišnic večinoma poročajo o odpovedovanju in prenaročanju nenujnih zdravstvenih storitev, v zdravstvenih domovih pa je ponekod otežkočena komunikacija prek spletnih poti in telefona, delo poteka upočasnjeno, ponekod ne opravljajo administrativnih storitev, kot so izdaje bolniških listov in podobno. Stavka bo trajala do preklica ali sklenitve stavkovnega sporazuma.

Zdravniki nadaljujejo stavko

Zdravniki in zobozdravniki so v ponedeljek začeli stavko, s katero zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij. Vlada in Fides sinoči namreč nista zbližala stališč do stavkovnih zahtev. Stavka bo trajala do preklica ali sklenitve stavkovnega sporazuma. Kot je poročala Televizija Slovenija, naj bi neuradno Fides zahteval za sedem plačnih razredov višje plače za najstarejše zdravnike, kar bi pomenilo od 1600 do 1800 evrov bruto več na mesec.

Ob stavki, ki jo spremljajo zbori zaposlenih, iz bolnišnic večinoma poročajo o odpovedovanju in prenaročanju nenujnih zdravstvenih storitev, v zdravstvenih domovih pa je ponekod otežkočena komunikacija prek spletnih poti in telefona, delo poteka upočasnjeno, ponekod ne opravljajo administrativnih storitev, kot so izdaje bolniških listov in podobno. Pacientom, ki se že več let spoprijemajo z oteženo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, so te zdaj še slabše dostopne, opozarja varuh pacientovih pravic.

Sorodna novica Pogajanja med Fidesom in vlado niso prinesla napredka. Vlada bo pripravila nov predlog.

Prenaročanje lahko bolnike spravi v stisko

62-letna bolnica s Ptuja, ki ni želela biti imenovana, naj bi komaj čakala na operacijo kolka. "Počasi bi morala hoditi s palico, ker je obraba kolka tako zelo močna," je pojasnila za STA. Toda operacijo, na katero je čakala eno leto, so zaradi stavke zdravnikov po njenih besedah odpovedali. O tem so jo obvestili manj kot 24 ur pred terminom v bolnišnici na drugem koncu države, ko je bila že na poti proti ustanovi. Poleg tega je bolnica že plačala prenočitev v hotelu, kjer bi prenočila, saj je bil termin, ko bi morala biti v bolnišnici, zgodaj zjutraj, poroča STA.

62-letnica še vedno ne ve, kdaj in kako bo operirana. "Ta negotovost me res ubija," je dejala.
Zastopnica pacientovih pravic za območje Kopra Jožica Trošt Krušec meni, da bi morala biti bolnica o odpovedi operacije obveščena prej. "To se mi zdi zelo stresno za bolnika, ki se že psihično pripravi na poseg," je dejala.

Zakon o pacientovih pravicah med drugim določa, da mora zdravnik bolnika "v celoti in pravočasno" obvestiti o načinu izvedbe posega oziroma predlaganega zdravljenja. Pravočasnosti zakon sicer ne opredeljuje natančneje. Poleg tega ima bolnik skladno z zakonom pravico, da se njegov čas spoštuje.

Če bolnik ni zadovoljen z zdravstveno obravnavo, se lahko obrne na osebo v zdravstveni dejavnosti, ki je pristojna za sprejemanje in obravnavo zahteve za obravnavo kršitve bolnikovih pravic. Pristojna oseba lahko z bolnikom sklene dogovor o načinu rešitve spora, med katerimi je tudi povračilo nepotrebnih stroškov ali druge škode v vrednosti do 300 evrov.
Ministrstvo za zdravje na svojem spletnem mestu sicer poudarja, da se lahko bolnik po pomoč ali zastopanje pri uresničevanju pravic po zakonu obrnejo na zastopnika pacientovih pravic. V Sloveniji je trenutno 13 zastopnikov pacientovih pravic. Njihovo svetovanje, pomoč in zastopanje so zaupni in brezplačni.

Tudi nekateri zobozdravniki začasno odpravili komunikacijo po telefonu

Poleg zdravnikov te dni stavkajo tudi zobozdravniki. V času stavke obravnavajo nujne primere in ne zavrnejo nikogar z bolečino ali oteklino, tudi ne otrok in starejših. Lahko pa zamaknejo nenujne storitve, je za STA pojasnil zobozdravnik in član glavnega odbora Fidesa Robert Kralj. Dodaja, da ni v njihovem interesu, da bi se stavka vlekla.

Med zobozdravstvenimi storitvami, ki jih lahko prestavijo, je Kralj omenil proteze, mostičke in prevleke. V njihovi ambulanti bi recimo v ponedeljek, ko se je stavka začela, morali "eni osebi začeti delati nekaj novega", pa so to prestavili na drug datum. Med možnostmi zaostrovanja stavke pa je po njegovih besedah tudi začasna odprava komunikacije s pacienti po telefonu, tako da bi bil mogoč zgolj osebni obisk. Na podlagi triažne presoje bi nato paciente obravnavali le v eni ambulanti. A si želi, da se to ne bi zgodilo.

Kot je dejal Kralj, sicer zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje, si stavke niso želeli, a je ta potrebna. Delovni pogoji se namreč po njegovih besedah morajo izboljšati, da se preprečijo odhodi zdravnikov in zobozdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema in s tem njegova razgradnja.

Kot primer je navedel celjsko bolnišnico, kjer so po njegovih navedbah v preteklem letu trije zobozdravstveni kirurgi dali odpoved, kar ima za posledico zamik obravnav. Pri njih pa že več kot eno leto iščejo nove zobozdravnike, a se na razpise nihče niti ne prijavi. Pritisk bolnikov, ki so ostali brez zobozdravnika, je že zdaj velik in razmere so "na zgornjem robu", je posvaril Kralj. Stavka je tako po njegovih besedah "krik iz obupa", opozorilo vladi, naj začne delati.

Prepričan je, da dlje ko se bo stavka nadaljevala, več zobozdravnikov se ji bo pridružilo, saj so razmere res slabe in je nezadovoljstvo veliko. Želeli bi si – in verjame, da bi si to želela tudi vsa slovenska javnost –, da bi imeli primerljiv zdravstveni sistem kot na primer v Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem in Danskem, da bi imeli sistem, ki bo seveda primeren našemu standardu, a vsaj približno urejen, v katerem se bodo zadeve reševale in bo deloval.

Pri tem je ocenil, da jih podpirajo tudi sodelavke in sodelavci iz srednjega medicinskega kadra. Kot je dodal, imajo ti res sramotno nizke dohodke.