Kmetje so se na protestih med drugim zbrali v Murski Soboti, Gornji Radgoni, na Ptuju in v Celju. Svoje zahteve so nanizali v približno 30 točkah.

Med drugim zahtevajo takojšnjo zaščito kmetijskih zemljišč in ostro nasprotujejo postopkom hitrih razlastitev, zahtevajo rešitev glede izvzetja plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD-plačila) iz obdavčitve, določitev odškodnine v primeru prepovedi kmetijske obdelave na območju vodnih pasov, spremembo zakona o zaščiti živali, več lokalno pridelane hrane v lokalnih zavodih.

Sorodna novica Protesti kmetov ne pojenjajo. Bruselj predstavil kratko- in srednjeročne ukrepe za olajšanje dela.

Sindikat kmetov ni udeležen na protestih, jih pa podpira

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved sporoča, da sindikat sicer ni udeležen na protestih, saj do teh prihaja samoiniciativno, jih pa podpira. Protest je del skupnih protestov proti evropski kmetijski politiki. Evropski kmetje namreč protestirajo tudi zaradi uvoza žit iz Ukrajine, evropski trg pa je preplavljen tudi s poceni uvoženim mesom, jajci in sladkorjem. Po besedah predsednika soboške območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice Danila Meolica je protest tudi podpora evropskim kmetom.

Sindikat kmetov obtožujoči prst uperil v EU

Protesti so samoorganizirani in posledica vseevropskega protesta kmetov proti uvozu cenene hrane, pridelane po manj strogih standardih, kot veljajo za evropske kmete, so zapisali v Sindikatu kmetov Slovenije (SKS).

"Vodstvo EU-ja je evropske kmete spravilo v negativne stroškovne škarje zaradi zelenega prehoda in napačnih geopolitičnih odločitev," pravijo in dodajajo, da so kot prebivalci EU-ja tudi slovenski kmetje zelo zaskrbljeni zaradi dejanj in politike, ki jo vodi skupna evropska politika.

Kot poudarjajo, je čas, da se prebivalce in kmete postavi v enakopraven položaj, s čimer bi zagotovili kakovostno pridelano hrano, kmetom pa enake možnosti pridelave in življenja.

Državljane Slovenije v sindikatu ob tem prosijo za razumevanje težav kmetov, so poudarili.

Kmetje zahtevajo, da jih začnejo jemati resno

Na Ptuju se je zbralo od 50 do 60 kmetov s traktorji, ki so najprej pred trgovskim centrom izrazili nezadovoljstvo zaradi aktualnih razmer, v katerih po njihovem zaradi številnih omejitev ni mogoče več normalno kmetovati. Po kakšni uri so se s počasno vožnjo protestno odpravili čez Puhov most.

V Vučji vasi se je na protestni vožnji zbralo približno sto prleških kmetov, ki so se nato odpeljali do Gornje Radgone in se tam nekajkrat zapeljali po ulicah. Med drugim so opozorili na zaostrene slovenske ukrepe glede skupne kmetijske politike, med njimi štiriodstotno obvezno praho in pasove ob izsuševalnih kanalih, s katerimi izgubljajo obdelovalne površine. Jezni so tudi zaradi znižanja izravnalnih plačil, zaradi česar bodo prejeli 30 odstotkov manj denarja, je opozoril kmet Simon Černel iz Slaptincev.

V Murski Soboti so se kmetje s približno 80 traktorji zbrali na obrobju mesta in se nato popeljali po Industrijski ulici do soboške obvoznice in proti Rakičanu.

Kmet iz Markišavcev pri Murski Soboti Boris Gumilar je povedal, da z mirnim protestom ne želijo nikogar ovirati, radi bi le opozorili na to, da mislijo resno. "Naše zahteve so jasne – vlada naj si neha izmišljevati in pred subvencijsko kampanjo spreminjati pogoje," je poudaril. Proračunski denar, namenjen za kmetijstvo, naj tudi dejansko pride v kmetijstvo, zahtevajo kmetje.

"Ne vem, kaj razmišlja EU. Tako kot država zaščiti potrošnika, mora zaščititi tudi proizvajalca," je v zvezi z uvozom ukrajinskega žita poudaril Gumilar, ki sicer meni, da krivdo ni pripisati zgolj Ukrajini, ampak preprodajalcem iz različnih držav.

Kmetje se zavedajo, da je njihovih zahtev veliko in da se vsega ne da rešiti takoj. A zahtevajo, da jih začnejo jemati resno. "Kmetje ne pričakujemo, da bomo dobili vse, kar želimo. A to, kar je ključno za slovensko prehrano, bo vlada morala upoštevati," je še menil Gumilar.

Davčna zakonodaja zelo obremenjuje manjše kmetije

Na protestu v Šmarjeti pri Celju se je zbralo okoli 200 kmetov. Kot je povedal šentjurski kmet Franc Jagodič, protestirajo zaradi davčne zakonodaje, ki zelo obremenjuje manjše kmetije. "Subvencijo, ki jo prejmejo kmetje, bodo obdavčili 50-odstotno in bo šla v dohodnino, za kmete pa je to nesprejemljivo," je dejal v izjavi za medije. Poudaril je, da bo ta obdavčitev vplivala še na 21 socialnih transferjev, kar pomeni, da bodo mlade družine in ostareli ostali brez teh transferjev, kmetijsko ministrstvo pa da samo nekaj obljublja.

"Mi smo svoje predloge dali na mizo, pričakujemo, da nas bo ministrstvo vzelo kot resnega partnerja," je dejal Jagodič.

Pojasnil je, da protestirajo tudi proti napovedani gradnji suhih zadrževalnikov, ki bodo uničili najboljša kmetijska zemljišča. Po njegovih besedah kmetje niso proti poplavni varnosti, a pričakujejo, da se to uredi na ustrezen način. Vprašal se je, kaj jim bo prinesla poplavna varnost, če bodo kmetje na koncu lačni, saj prehranske varnosti ne bo več.

Kmetje iz Spodnje Savinjske doline se protesta niso udeležili

Tokratnega protesta se niso udeležili kmetje iz Spodnje Savinjske doline. Kot je za STA povedal kmet iz Podloga pri Šempetru v Savinjski dolini Rok Sedminek, se z direkcijo za vode pogovarjajo glede gradnje suhih zadrževalnikov. Povedali so jim, da bodo zgradili štiri zadrževalnike v Žalcu, dva pa v Braslovčah.

Največji zadrževalnik bo zadržal približno štiri milijone kubičnih metrov vode, zgradili naj bi ga v Šempetru v Savinjski dolini. "Mi nismo striktno proti zadrževalnikom, želimo si samo pojasniti nekatere zadeve in najti najbolj sprejemljive rešitve," pravi Sedminek. Ob tem dodaja, da obstajajo tudi druge rešitve za poplavno varnost. Po dosedanjih izkušnjah pa se boji, da politika ne bo sledila predlogom stroke.

Kmetje oblikujejo še dodatne zahteve

Protestom pri nas se je pridružil tudi mladi kmet Marko Kreft. Kot pravi, oblikujejo še dodatne zahteve, s katerimi želijo dopolniti seznam pogajalskih zahtev do vlade, med njimi so zaščita kmetijskih zemljišč, zmanjšanje birokracije in med drugim stalen umik štiriodstotne prahe, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.

"Oni nam samo postavljajo vedno nove omejitve in nas omejujejo na lastni zemlji. In ob določenih prepovedih kmetovanja nam zemljo še vedno pustijo, davek nam ostane, katastrski dohodek nam ostane in ti ne moreš tam nič pridelovati, davek pa moraš plačevati državi," je za Radio Slovenija povedal Kreft.

Zadnje neprijetno presenečenje je 30-odstotno nižanje plačil za nekatere kmetijsko-okoljske podnebne ukrepe. Kmetje so nezadovoljni tudi zaradi stalnih zastojev pri pogajanjih z vlado.
"Recimo v enem letu, od lanskega ljubljanskega protesta, se niso izpogajali niti pri eni zahtevi, da bi lahko rekli, ta je odkljukana in rešena, da bi lahko rekli, da smo zadovoljni z njo."

Vse je pripravljeno na večji protest

Napovedali so tudi organizirano stopnjevanje protestnih dejavnosti, če se do prihodnjega torka ne bodo sešli z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem. Njegova neudeležba na pogovoru o obdavčitvah je bila razlog, da so kmetijske organizacije sestanek bojkotirale. "Seveda smo menili, da o temi, ki smo jo imeli, to je obdavčitev plačil za težje pridelovalne razmere, nima smisla, da se pogovarjamo samo z ministrstvom za kmetijstvo," je povedal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice.

S terena na kmetijske organizacije sicer prihajajo pozivi po vnovični organizaciji velikega vseslovenskega protesta. Po Žvegličevih besedah si pogajalci želijo rešitve doseči za mizo, hkrati pa je vse pripravljeno na večji protest, od vlade pa je po njegovih besedah odvisno, ali bo do njega res prišlo.

Morebitno zaostrovanje dejavnosti je omenil tudi Gumilar. "Danes so protesti minili mirno. Če bo treba, pa bomo pripravili pravi protestni shod, ko bomo s traktorji tudi ovirali. Kot po drugih evropskih državah," je bil jasen.