V zadnjih tednih so se razmere zaostrile. Ministrice za zdravje ni bilo v prvih vrstah, tokrat pa je potrdila gostovanje v Tarči, Fides pa svojega predstavnika ni poslal.

Kako se bo končala ta šahovska partija, so v studiu komentirali ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, kirurg Erik Brecelj, zdravnica Tina Bregant in aktivist Jaša Jenull. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Fides proti vladi in javnemu mnenju

Več kot desetkrat so se zdravniki v samostojni Sloveniji uprli s stavko. Plače so se jim nazadnje zvišale predlani in lani, največ najmlajšim zdravnikom, najmanj pa najstarejšim – a brez blagoslova Fidesa, ki v sporazum leta 2022 ni privolil. Z zvišanjem plač mlajšim kolegom so nastala nova nesorazmerja, je bilo slišati, to pa očitno neti tudi tokratni upor zdravništva, sta poročala novinarja Tarče Žan Dolajš in Klemen Košak.

"Mladi so nam odprli oči. Mladi so se lepo organizirali in ta kombinacija tiste mlade vzhičenosti in starejše modrosti nas, ki vztrajamo v tem sistemu v 57. plačnem razredu, odkar je obstal, nam daje neko voljo, da vam začrtamo pot," je 9. januarja dejal predsednik Fidesa Damjan Polh, iščoč podporo za stavko med kolegi.

Sorodna novica Minister Props: Na vladni strani je volja, če jo bo pokazal tudi Fides, je dogovor mogoč

15. januarja letos se je začela 12. zdravniška stavka. Od takrat se je vladna ekipa na pogajalskih sejah s Fidesom sešla devetkrat, a do danes ni bilo napredka. Vladno ekipo sta na pogajanjih zastopala Mirko Stopar z ministrstva za javno upravo in Denis Kordež iz zdravstvenega resorja. Dvakrat, 20. in 22. februarja, se je s Fidesom sešel predsednik vlade Robert Golob, obakrat v spremstvu ministrice za zdravje, ki jo Fides pogreša na pogajanjih. Valentina Prevolnik Rupel se je namreč v času stavke s Fidesom sešla le še dvakrat, in še to neformalno, vlada pa v boj s Fidesom pošilja državne sekretarje in uradnike.

Sorodna novica Celjski stavkovni odbor Fidesa: "Ministrica za zdravje naj odstopi in naj si ne dela sramote"

"Ne prihaja na razgovore, ne prihaja se pogovarjat z nami, skriva se za določeno strukturo, ki je zaposlena na ministrstvu, in ta struktura zagotovo ni kompetentna za razgovore in pogajanja z nami. Tako da jo na tem mestu lepo prosim, da odstopi in si ne dela sramote," je bil ogorčen član stavkovnega odbora Fidesa Matjaž Sajovic.

Kaj v stavki zahteva Fides

Kakšne so glavne stavkovne zahteve Fidesa? Takoj želijo odpravo nesorazmerij, kar bi prineslo nekaj plačnih razredov starejšim zdravnikom. Nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je s Fidesom podpisal tudi dva sporazuma za zamrznitev stavke, ki pa ju vlada zdaj ne spoštuje, zato Fides želi odškodnino. Za prvih šest mesecev letošnjega leta terja 30 odstotkov dodatka k zdravniškim plačam, nato pa vsakega pol leta še petodstotno povišico, dokler se ne vzpostavi plačni steber za zdravstvo. Vlada te zahteve ignorira, Fides, ki se želi pogajati ločeno, pa poziva, naj se udeleži stebrnih pogajanj z drugimi sindikati v zdravstvu.

Končni cilj Fidesa pa je določitev zdravniških plač v razmerju do povprečne plače v državi. Najvišje osnovne bruto plače zdravnikov bi morale po njihovem mnenju znašati 3,85-kratnik povprečne plače v državi, kar trenutno pomeni 9000 evrov bruto ali okoli tri tisoč evrov več kot zdaj. Na osnovno plačo pa so vezani tudi dodatki in nadure, s katerimi zdravniki svojo osnovno plačo velikokrat tudi podvojijo.

Poglejmo na primeru: zdravnik, ki je v zadnjih petih letih v javnem sektorju zaslužil največ, je dobil dobrih 800 tisoč evrov, od tega z nadurami kar 560 tisoč evrov, torej več kot polovico.

Sorodna novica Stavka Fidesa se bo verjetno zaostrovala iz dneva v dan

Zdravniki opozarjajo, da se zdravstveni sistem sesuva, in napovedujejo odliv kadrov. Glavna zahteva pa po njihovih trditvah ni denar, ampak boljši pogoji za delo. "Ustavna dolžnost je, da država poskrbi za to, da lahko delamo – v ustreznih in varnih delovnih pogojih, kot so ustrezne ambulante, da niso bolniki na hodnikih ... Skratka, da lahko poskrbimo za kakovostno in pravočasno obravnavo bolnikov. In vlada tega zdaj ne počne," je pred kratkim dejala predstavnica Fidesa Ana Lina Vodušek.

Kako pravzaprav priti do teh boljših pogojev za delo? Fides sicer zahteva znižanje obremenitev, ni pa zaznati konkretnih predlogov za kadrovske okrepitve ali pa administrativne razbremenitve zdravnikov. Bo torej denar dovoljšen motiv, da se zdravniki vrnejo k dolgim delovnikom in številnim naduram? Vse skupaj je videti kot del komunikacijske strategije Fidesa, ki se ne bori samo z vlado, ampak tudi z nizko podporo v javnosti, meni novinar Dolajš.

"Tokrat je prvič, da pacienti niso na strani zdravnikov. Vsaj v moji petnajstletni karieri ni bilo take skoraj jeze na zdravnike," je komentirala zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore.

Da zahteve Fidesa ne upoštevajo glavnih težav v zdravstvu, je sporočil tudi Sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um, ki pa stavko v nekaterih točkah kljub temu podpira.

Sorodna novica Pirc Musar pozvala k začasni prekinitvi zdravniške stavke. Fides: Stavka je ustavna pravica.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je prejšnji teden sporočila: "Dovolj je merjenja moči na plečih pacientov. [...] Pozivam k začasni prekinitvi stavke, kar bi omogočilo spravljivejši prostor za pogajanja." Fides se je na izjave predsednice odzval kritično. "Po eni strani kritizira vlado, da se ne drži podpisanega. Hkrati pa se strinja z vlado, da ne udejanji tistega, kar je podpisano. Pozanimala se je namreč pri predsedniku vlade, ki nam je ta teden na pogovorih dvakrat odkrito grozil z ukrepi," se je odzval Polh.

Predsednik vlade Golob pa: "Če ima kdo težavo s kredibilnostjo, jo ima tisti, ki po sestankih govori stvari, ki se tam ne zgodijo. Več ne bom komentiral."

Stavka se je spremenila v pozicijsko vojno med Fidesom in vlado. Traja že rekordnih 45 dni. Kdo lahko zdrži dlje, medtem ko državljanom popušča potrpljenje? "Pacienti nimajo nič proti stavki, imajo pa zelo veliko proti ukrepom, ki so jih zdravniki sprejeli in katerih glavne žrtve so pacienti. Se pravi, ta stavka je s tega vidika skregana s Hipokratovim načelom 'ne škodi," je navedla Duša Hlade Zore.

Vlado v nepopustljivosti opogumlja predvsem javno mnenje. Po navedbah Mediane je 75,9 odstotka javnega mnenja nasprotnikov zdravniške stavke.

Zdi pa se, da so s komunikacijskimi zdrsi vladi najbolj pomagali prav zdravniki sami. Anesteziolog Bojan Kontestabile je vsaj za kritike Fidesa postal simbol tokratne zdravniške stavke. Izjavil je, da bo januarja zaslužil manj od čistilke. Pri neto januarski plači 5490 evrov je namreč preračunal, da je njegova ura vredna približno 14 evrov – medtem ko lahko čistilka za uro čiščenja na roko dobi 20 evrov. Pozneje se je ugotovilo, da je Kontestabile, medtem ko je bil eden najbolje plačanih zdravnikov v državi, živel v neprofitnem stanovanju, vzporedno pa je na elitni lokaciji v Ljubljani gradil luksuzno vilo.

Sorodna novica Glas ljudstva poziva vlado: Ustavite nezakonito stavko

Medijski pritisk na zdravnike izvajajo tudi v iniciativi Glas ljudstva, kjer so zdravniško stavko opredelili kot nezakonito. Menijo, da vladi ni treba izpolniti zahtev Fidesa. Z besedami predstavnika iniciative, Dušana Kebra: "Spremljamo skoraj uživanje predstavnikov Fidesa, kako bodo zagrenili življenje pacientov. Mislim, da je zadnji čas, da vlada to stavko prekine."

Stavka zdravnikov se bo v petek zaostrila. Veljati bodo začeli prvi preklici soglasij za nadurno delo zdravnikov, s katerim se rešuje kadrovske težave v zdravstvu. Fides pravi, da je soglasje umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, a predvsem v manjših bolnišnicah so očitno nekateri zdravniki svoje preklice že umaknili.

"Seveda sem član Fidesa in podpiram stavko zdravnikov, ampak glede na okoliščine, smo namreč razemeroma majhen oddelek, če bi prekinili oziroma preklicali soglasje za nadurno delo, bi se naš oddelek sesul," je pojasnil Andrej Pogačnik iz Splošne bolnišnice Trbovlje.

V bolnišnici Trbovlje je soglasje umaknilo sedem od 26 zdravnikov. Po neuradnih informacijah, da bodo morali dva oddelka bolnišnice zapreti, pa je ta teden vseh sedem zdravnikov umik soglasij preklicalo.

Zdravniki dvoživke

Pet kardiologov Splošne bolnišnice Celje popoldne dela v kardiološki ambulanti celjskega zdravstvenega doma, ki je čez cesto. Med njimi tudi direktor bolnišnice, ki je nekakšno središče Fidesove zdravniške stavke, Dragan Kovačić. Čeprav 95 odstotkov njegovih zdravnikov stavka, približno polovica jih je umaknila soglasje za nadurno delo, se Kovačić, ki sicer sam ne stavka, ni odločil za odvzem soglasij za delo drugje. Takšna soglasja ima 121 zdravnikov, med njimi tudi Kovačić, in sicer za še štiri zdravstvene ustanove, sta poročali novinarki Vanja Gligorović in Anja Šter.

"Sem velik nasprotnik prepovedovanja ali omejevanja dela ljudem, tako da se mi za zdaj zdi ta ukrep nepotreben," je Kovačić povedal 20. februarja. To bi številnim zdravnikom oklestilo tudi visoke zaslužke. Kovačić je z delom "čez cesto" prejšnji mesec zaslužil slabih 12 tisočakov, njegova direktorska plača in zdravniška plača znašata pol manj – okoli 5900 evrov. "To ni nobena skrivnost. Saj to je logični zaključek, da določen del dela delaš drugje, ker je plačilo boljše," je komentiral Kovačić.

Za ta denar pa opravi tudi več storitev. Decembra lani je Kovačić v matični bolnišnici opravil dve kardiološki obravnavi, v zdravstvenem domu pa kar 148. Mesec pred tem v bolnišnici 26 obravnav, popoldne pa 132 pregledov. Podobno je bilo tudi mesec pred tem. "To so spet podatki, ki namigujejo, da se 'švercamo', da dopoldne ne delamo ničesar, popoldne pa veliko ... Sam sem zaposlen v splošni bolnišnici 100-odstotno kot direktor, 20-odstotno kot zdravnik. Teh 20 odstotkov v glavnem opravljam v koronografskem laboratoriju, ker delam operacije. Teh sem naredil okoli od 50 do 100, medtem ko v ambulanti zelo malo delam, ker ni mesta, da bi prišel do ambulante. Ambulantno delam po navadi popoldne v zdravstvenem domu," je pojasnil.

Uradno Kovačić v ambulanti v zdravstvenem domu dela vsak drugi torek. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa kažejo, da je ambulanto opravljal prav vsak dan v tednu. Tarča ga je v sredo vprašala, ali je dan prej delal. "Včeraj nisem bil v ambulanti. Saj nimamo ... Recimo, prejšnji teden sem imel štiri ambulante. Od petih dni sem bil štiri v Zdravstvenem domu Celje, potem pa pride teden, ko nimam nobenega. [...] Fiksnega termina sploh ni. Bili so meseci, ko sem recimo enkrat na teden delal, so bili meseci, ko sem delal dvakrat na teden. Tako da ne vem, zakaj je ta fokus name zdaj tako izrazit. Ampak mi delamo, kolikor se le da," se je glasil njegov odgovor.

Kako se to pozna na čakalnih dobah? V celjskem zdravstvenem domu je na prvi kardiološki pregled za stopnjo zelo hitro treba čakati dva meseca in pol, v bolnišnici pa kar osem mesecev – to je druga najdaljša čakalna doba v državi. Za redno obravnavo je v ZD-ju Celje treba čakati štiri mesece in pol, v bolnišnici pa kar dve leti. "Čakal sem na to vprašanje, ker se vedno pojavi insinuacija, da če nekdo dela zunaj, potem ne dela doma. Ampak žal številke iz Bolnišnice Celje kažejo, da se je hkrati v Splošni bolnišnici Celje v kardiološki ambulanti čakalna doba zmanjšala za 22 odstotkov. Ker je bil že na začetku dogovor, da doma ne bomo zmanjševali obsega dela," pravi direktor celjske bolnišnice.

Pretekli teden so bili na tnalu tudi celjski ortopedi. Po pozivu enega od bolj izpostavljenih članov Fidesa, ortopeda Matjaža Sajovica, naj ministrica odstopi, se jih je lotil aktivist Jaša Jenull, ki je opozoril, da osem od devetih ortopedov dela popoldne pri zasebnikih, nekateri celo v treh različnih klinikah, Sajovic vsako sredo popoldne v zasebni ambulanti v Termah Zreče. "Za Matjaža Sajovica in vse druge zdravnike, ortopede iz celjske bolnišnice: če je koga lahko sram zdaj v tem trenutku, je lahko sram vas," je dejal Jenull. Kako na to odgovarja Sajovic? "Njega jemljem kot karikaturo. Zaradi tega nisem niti prizadet niti užaloščen. Njegovo poslanstvo je, da se norčuje iz ljudi, pri tem pa ne preveri dejanskega stanja."

Sajovic mesečno prejme okoli 5500 evrov bruto plače, dela pa v bolnišnici še popoldne – po podjemni pogodbi, tako kot preostalih osem celjskih ortopedov. Zdaj tega zaradi stavke ni več. "Ker je to podjemna pogodba in je to dodaten zaslužek za zdravnike. Da ne bi kdo rekel, da nam je samo do denarja," je poudaril ortoped.

A stavka ga ne ovira, da ob sredah ne bi delal še v zasebni ambulanti kljub izrecnemu nasprotovanju vodstva Fidesa. "Če dopoldne stavkaš, potem bo delo počakalo pri zasebniku ali drugem izvajalcu," je bil kritičen prvak Fidesa Polh.

Tarča je Sajovica vprašala: če je ena ura več od 48 ur tedensko nevarna obravnava, kaj potem to pomeni za njegovo delo v Termah Zreče? "Ob sredah dopoldne najprej opravim vse delo v bolnišnici in potem imam dovolj časa, da se peljem v Terme Zreče, kjer začnem ambulanto eno uro po zaključku delovnega časa v ustanovi." Torej to ni sporno? "Saj bomo delali manj, ko bo 40 plus osem in bomo lahko delali tudi popoldne, varneje in bolj spočito," se glasi odgovor Sajovica.

Poglejmo še druge v času stavke najbolj izpostavljene Fidesove predstavnike. Podpredsednik Fidesa, urgentni radiolog Milenko Stanković, zaposlen v UKC-ju Ljubljana, dela popoldne še v celjski bolnišnici. Tam je prejšnji mesec po podjemni pogodbi prejel 4351 evrov bruto. Najdemo ga najmanj še v zasebni kliniki Diagnostični center Medico Interna. Ima tudi svoj espe.

Član glavnega odbora Fidesa in tudi član Mladih zdravnikov Goran Buser, ginekolog v celjski bolnišnici, ima dovoljenje za delo v štirih zdravstvenih ustanovah. Kot sodelavec v zasebnih ginekoloških ambulantah v celjski kirurgiji Paracelzus in prav tako celjski Specialistični kliniki Dvorec Lanovž, pa tudi pri ljubljanskem Asantisu.

Kardiolog Gregor Zemljič, nekdanji podpredsednik Fidesa in član glavnega odbora v sindikatu, ima svoj espe. Ob delu v matičnem ljubljanskem kliničnem centru pa ga dvakrat na mesec najdemo še v kardiološki ambulanti MC Barsos. A kot je povedal za Tarčo, v času stavke tam ne dela več.

Za visoko plačilo pa niti ni treba delati pri zasebnikih. Z nadurami lahko nekateri zaslužijo precej več kot z rednim delom. Lanska absolutna rekorderka med zaslužkarji v javnem sektorju, zdravnica iz Splošne bolnišnice Trbovlje, je na primer z redno plačo, dodatki, nadurami in dežurstvi prejela 181.800 evrov bruto – samo za nadure 54 tisočakov. Še eden od rekorderjev iz trboveljske bolnišnice pa je lani oddelal kar 2740 nadur. Med stavko soglasja za naduro delo ni umaknil.

Zdravnik v brežiški bolnišnici pa je lani ob rednem delu opravil še 1754 nadur in za te prejel skoraj 75 tisoč evrov, kar je za tretjino več od njegove redne plače. V času stavke soglasja za več nadurnega dela ni umaknil, mesečno pa opravi še od tri do štiri ure popoldanskega dela v Termah Čatež in Šmarjeških Toplicah.