Kakšna je oziroma naj bi bila vloga Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta ZN-a, ki ima največjo odgovornost za mir na svetu? V studiu so o tem razpravljali gostje iz parlamentarnih strank: evropska poslanca Klemen Grošelj (Svoboda) in Matjaž Nemec (SD) ter poslanci državnega zbora Nataša Sukič (Levica), Franc Breznik (SDS) in Jožef Horvat (NSi). Oddajo je tokrat vodil Igor E. Bergant.

Odziv slovenske politike in družbe

Od začetka izraelske ofenzive so podporniki Palestincev večkrat odšli na ulice slovenskih mest. Tako so 18. decembra pred parlamentom opozorili na množično umiranje civilistov v Gazi, je poročal novinar Tarče Žan Dolajš.
Na propalestinskih shodih je bilo mogoče opaziti tudi predstavnike Levice, do Izraela najbolj kritične vladne stranke. V Levici pravijo, da se dogaja genocid nad Palestinci. "Zato predlagamo, da se pokliče izraelski veleposlanik na zagovor. Da se uvedejo sankcije proti državi Izrael. Da se Slovenija odločno pridruži tožbi Južne Afrike zoper Izrael in pa, da se pospešijo in okrepijo prizadevanja za rešitev dveh držav," je sporočila poslanka Levice Nataša Sukič.

Sorodna novica Podporniki Palestine: "Skupaj stojimo, za mir in Palestino"

Slovenska uradna politika je nekoliko bolj zadržana. "Ključnega pomena je takojšnja prekinitev ognja. Humanitarna pomoč nedolžnim civilistom. Takojšnja izpustitev talcev in resni pogovori o politični rešitvi," se glasi stališče ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Primož Šterbenc, strokovnjak za mednarodne odnose in sociologijo religij, je zadevo komentiral takole: "Jaz bi ocenil ravnanje slovenske vlade, torej zunanjega ministrstva, kot nekako sredinsko ravnanje. Po eni strani slovenska vlada ni sledila bolj radikalnim predlogom Levice, da bi na primer takoj priznala palestinsko državo ali pa uvedla sankcije proti Izraelu. Po drugi strani pa je Slovenija vendarle znotraj Evropske unije bila pripravljena bolj pritiskati na Izrael kot številne druge članice."

Sorodna novica Za Izrael resolucija, ki poziva k prekinitvi ognja, "zaničevanja vredna"

Slovenija je bila konec oktobra v Generalni skupščini Združenih narodov v ožji skupini evropskih držav, ki so podprle resolucijo za takojšnje humanitarno premirje. Evropske sile – Nemčija, Italija in Velika Britanija – so se glasovanja denimo vzdržale.

Leta 2021, v času tretje vlade Janeza Janše, je ob napetostih na Bližnjem vzhodu na slovenskem vladnem poslopju visela izraelska zastava. Desne stranke imajo tudi tokrat do Izraela bolj naklonjena stališča kot politika levo od sredine. "Prvi razlog je ta, da proizraelsko držo narekuje neka desnosredinska centrala v Bruslju oziroma Strasbourgu, to je Evropska ljudska stranka, hkrati pa to močno proizraelsko držo narekuje tudi ameriška republikanska stranka, ki ima velik vpliv na SDS. In pa ne nazadnje, obe stranki že vsaj od leta 2015 pogosto uporabljata protiislamski diskurz," meni Šterbenc.

Ni naključje, da sta Izrael kakšen mesec dni po napadu Hamasa obiskala poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec in SDS-ov poslanec Franc Breznik. Pot obeh je financirala proizraelska nevladna organizacija ELNET, ki skrbi za utrjevanje odnosov Izraela z Evropo. Ta teden pa je Izrael obiskal tudi prvak opozicije Janez Janša.

Za desni pol je bolj kot dolgoletna izraelska okupacija palestinskih ozemelj glavni vir krvavih konfliktov predvsem agresivnost Hamasa. Koaliciji opozicija očita, da v svojih stališčih premalo poudarja teroristično naravo tega palestinskega gibanja. "Torej, trenutno, kakor koli se kruto sliši, je edini način, da bo vsaj neki začasni mir tam, da pač Izrael očisti Gazo teroristov," je v preteklosti dejal predsednik SDS-a Janez Janša.

"Reči, da je to pravica do samoobrambe, ni samo licemersko, ampak je, oprostite, zelo direktna podpora temu, kar Izrael počne. Gre za sistematičen načrt etničnega čiščenja," je z njim polemiziral vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Desna politika in mediji so zunanji ministrici očitali, da z zahtevami za premirje posredno podpira Hamas. Predstavniki desnih strank pa so kritični tudi do humanitarne in razvojne pomoči, ki jo Slovenija namenja Gazi. Ta po njihovem mnenju krepi predvsem Hamas.

"Tam se otroke od vrtca naprej uči o tem, kako se izvaja terorizem, dobesedno. V učbenikih imate formule za izdelavo – bom rekel – eksplozivnih teles. To se financira z denarjem, ki ga dajejo tudi slovenski davkoplačevalci," se sprašuje Janša.

Razcep v politiki se odslikava tudi v družbi. Vre predvsem na družbenih omrežjih in na spletu, politika pa z izjavami in gestami neti polarizacijo. Predsednik SDS-a je oktobra na družbenih omrežjih delil zapis mednarodnega pravnika Mihe Pogačnika, v katerem je pozival, naj se udeležence propalestinskega protesta fotografira, fotografije pa pošlje ameriškemu veleposlaništvu.

"Imeli smo zborovanje, kjer se je pisalo in govorilo in vzklikalo 'Palestina od reke do morja'. To je poziv h genocidu," pravi Janša.

Sorodna novica Izraelsko veleposlaništvo organiziralo predvajanje posnetkov Hamasovega napada

Veliko polemik je sprožilo načrtovano predvajanje filma o Hamasovem napadu 7. oktobra lani, ki ga je za novinarje in predstavnike diplomatskega zbora v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani organiziralo izraelsko veleposlaništvo. Kulturni center je bil tarča nasilnih groženj in pozivov k bojkotu, je sporočil direktor centra Robert Waltl. Projekcija v kulturnem centru je bila na koncu odpovedana, uradni razlog pa tehnične težave. V večernih urah so se pred judovskim centrom zbrali podporniki Palestine. Poslanci Levice so projekcijo filma označili za propagandno kampanjo države Izrael in vmešavanje v demokratične procese v Sloveniji.

"Vsaka stranka v demokraciji ima pravico do svojega mnenja. Mi mislimo, da je ena radikalna stranka neobjektivna," je o odzivu Levice dejal podpredsednik Judovske skupnosti v Sloveniji Igor Vojtic. "Resnica ima dve plati. Trpijo eni in drugi. Vi, če ste demokrat, če ste toleranten, ne morete zažigalno bombo postaviti pred vrata judovskega centra na Križevniški. To da zelo slabo sliko o podpornikih palestinskega prebivalstva."

Vojtic dodaja, da se antisemitizem za zdaj pojavlja predvsem na družbenih omrežjih. "Moram reči, da ne ocenjujemo, da bi na nas bili vršeni kakšni pritiski. Mislim, da slovenska notranja politika zelo pazi na to, da mi ne bi imeli občutka, da smo krivi za kar koli v tem spopadu."

Kje je pravzaprav meja med antisemitizmom in upravičeno kritiko Izraela? "Vsaka intelektualna akcija mora imeti za cilj neko pravičnost, če neki intelektualni krogi, če neka civilna družba povsem upravičeno kritizira Izrael zaradi njegovih akcij na Bližnjem vzhodu, potem to ni nikakršen antisemitizem," je zatrdil Šterbenc.

Kaj lahko za ustavitev prelivanja krvi stori majhna Slovenija, ki v Varnostnem svetu ZN-a od začetka leta sedi za mizo velikih in vplivnih? "Zdaj je treba izzivati, biti neposreden in kolikor se le da biti diplomatski. Ni čas za fraze, ni čas za leporečja. Čas je za zelo neposredne izjave, čas je za res neprestano klicanje brezpogojnemu premirju tukaj in zdaj," meni Boštjan Videmšek.

A mnenja so deljena. "Žal moram ugotoviti, da je vsaj s temi dejavnostmi, ki smo jih spremljali prek odbora za zunanjo politiko v DZ-ju, pa tu z izjavami zunanje ministrice, Slovenija postala predvsem glasnik arabskega dela podpore v Generalni skupščini ZN-a, kar mislim, da ni dobra popotnica za prihodnji skoraj dve leti našega članstva," meni poslanec SDS-a Anže Logar.