Na policiji zaradi varnosti ne razkrivajo podatkov o ljudeh, ki jih varujejo, zato podrobnosti postopka niso razkrili. Sporočili so le, da so bila ugotovljena tveganja takšna, da so terjala sprejetje ustreznih ukrepov za odpravo tveganj.

Časopis Večer ob tem poroča, da gre za primer varovanja tožilke, ki specializirano državno tožilstvo (SDT) zastopa v najhujših primerih organiziranega kriminala in kriminalnih združb in ki je bila deležna resnih groženj iz kriminalne združbe Kavaški klan iz Črne gore.

Ker naj generalni direktor policije Senad Jusić po pisanju časnika po ugotovljenih domnevnih nepravilnostih ne bi ukrepal zoper vodstvo Centra za varovanje in zaščito, je tožilka na to opozorila notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Ta je 28. februarja direktoratu za policijo in druge varnostne naloge naročil, da opravi izredni nadzor nad delom centra in vodstvom policije, nadzor pa po poročanju časnika še ni končan.

Nezadovoljstvo z menjavo celotne varovalne ekipe

Na SDT-ju so za Večer povedali, da z ugotovitvami nadzora niso seznanjeni, "bo pa tožilka sama prek svojega pooblaščenca kot prijaviteljica nepravilnosti zahtevala vpogled v poročilo". Na SDT-ju pa so potrdili, da poteka proces odpovedi varovanja tožilke. Za to se je odločila tožilka, potem ko je vodstvo Centra za varovanje in zaščito po opravljeni službeni poti v tujini pred nekaj dnevi zamenjalo celotno ekipo njenih varnostnikov, ki so jo ves čas zelo korektno in strokovno varovali. Nadomestili naj bi jih z manj izkušenimi.

Tožilka bo po pisanju Večera uporabila tudi vsa pravna sredstva zoper vodilne v Centru za varovanje in zaščito, podala naj bi kazenske ovadbe, morda tudi odškodninske tožbe.

Policija: Varovanje ogrožene osebe se izvaja naprej

Policija še naprej izvaja zagotavljanje varnosti ogroženi osebi, kar je odredil generalni direktor policije, so v odzivu v sporočilu za javnost zapisali na Generalni policijski upravi (GPU).

"Zaradi preveritve določenih okoliščin pri izvajanju varovanja ene od varovanih oseb je Policija uvedla notranjevarnostni postopek, ki je pokazal na določena tveganja in neskladna ravnanja izvajalcev. Ta so bila take narave, da so terjala sprejem ustreznih ukrepov za odpravo tveganj. V policiji imamo namreč vzpostavljen sistem notranjevarnostnih postopkov, s katerimi vedno preverimo podatke, zbrana obvestila, prijave ali zaznave odklonskega pojava ali ravnanja ali tveganj, ki vplivajo na delo policije ali varnost uslužbencev policije," so pojasnili.

Napovedali so, da bo policija v omenjenem primeru nadaljevala z dialogom z delodajalcem ogrožene osebe.

Za nekatere osebe je varovanje samodejno

Pojasnili so še, da je varovanje oseb, ki ga izvaja Policija, sicer urejeno v Uredbi o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija. Določenim osebam varovanje po tej uredbi samodejno pripada zaradi funkcije, za druge osebe pa ga na podlagi ocene ogroženosti lahko odredi tudi generalni direktor policije.

Pri odrejanju ukrepov varovanja po njihovih navedbah na nobeni ravni vodenja ni avtomatizma, ampak so odločitve vsakič sprejete na podlagi dejanskih podatkov in objektivnih ocen različnih presojevalcev in odgovornih oseb ter vsakič izvedene s ciljem zagotavljanja maksimalne stopnje varnosti varovanih in ogroženih oseb.

V Policiji ne razkrivajo podatkov o osebah, ki jih varuje policija, prav tako ne razkrivajo podatkov o varnostnih ukrepih policije, ki jih izvajajo, saj bi to namreč lahko resno vplivalo na varnost tako varovanih oseb kot varnost njihovih bližnjih, uslužbencev policije ali oseb, ki sodelujejo s policijo, prav tako pa bi lahko vplivalo na učinkovitost taktike in metod dela policije pri varovanju varovanih oseb.

Policija je v preteklosti že v mnogih zahtevnih primerih varovanj ogroženih oseb dokazala strokovnost in profesionalnost pri izvedbi tovrstnih ukrepov, ki so izključno v pristojnosti policije, so še zapisali in dodali, da zagotavljanje varnosti življenja in osebne varnosti, sploh pri ogroženih osebah, je in bo temeljna in prednostna naloga policije.