Škofje so v poslanicah vsem zaželeli blagoslovljene in mirne velikonočne praznike. "Jezus nas vabi, naj ne ostajamo ob naših grobovih, naj se ne pogovarjamo o teži kamnov, naj se ne predajamo obupu nad življenjem, nad seboj, nad Bogom. Vabi nas, naj se tudi mi podamo v svojo Galilejo. Tja, kjer smo prvič bolj s srcem kot ušesi zaslišali povabilo: Hodi za menoj. In smo šli za Njim. Ker je v njem življenje, ker je življenje luč ljudi in ker luč sveti v temi," je zapisal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Evangeličanski škof Leon Novak pa je v poslanici poudaril, da nas velikonočni prazniki spomnijo na Kristusov križ, ki je bil na veliki petek postavljen kot znamenje, ki prekriža vse človeško trpljenje in umiranje. A kot je izpostavil Novak, je Kristus iz navidezne nemoči in poraza izšel kot zmagovalec. "Za vsakim trpljenjem, za vsakim umiranjem in tragično smrtjo pride velika noč. Zmagoslavno dejanje Kristusa, ki je premagal smrt in nam zagotovil novo, svetlejšo prihodnost, nam je v upanje in tolažbo," je zapisal.

V soboto blagoslov jedi, zvečer slovesne vigilije

Na veliko soboto pred praznikom velike noči katoličani častijo Jezusa v božjem grobu. Verniki na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi.

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato po navadi verniki na ta dan obiskujejo njegov simbolični grob. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove. Kot je za Radio Slovenija dejal duhovnik Bogdan Dolenc, je ogenj spomin na božjo ljubezen, ki se je razodela z Jezusovim trpljenjem in smrtjo: "V ozadju tega obreda je gotovo kakšno pogansko pomladno obredje, posvečeno ognju. Velikonočne jedi so se smele kuhati zgolj na blagoslovljenem ognju."

Na veliko soboto potekajo tudi blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka od jedi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje. Te jedi so spomin in podoba zadnje večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, je opomnil duhovnik Dolenc in pozval ljudi, naj danes blagoslov jedi razumejo tudi kot spoštovanje hrane. Po njegovem mnenju je odmetavanje hrane velik greh.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.

Zvečer velikonočne vigilije

Vrhunec velike sobote pa bo zvečer, ko bodo po katoliških cerkvah potekale velikonočne vigilije (bdenja). Pri tem bodo škofje in duhovniki katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. "Med sveto mašo – nekoč dopoldansko, zdaj večerno – se znova oglasijo zvonovi in orgle, ki so bile zavezane. Zvonovi so se vrnili z romanja v Rim," je Dolenc pojasnil sporočilo večernega bogoslužja.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje bo vigilijo daroval ob 19. uri v novomeški stolnici sv. Nikolaja. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo vigilijo daroval ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici.

Papež Frančišek bo večerno velikonočno vigilijo daroval v baziliki svetega Petra v Rimu.