Meditacije ob 14 postajah, simboličnih etapah Jezusovega trpljenja, je tokrat prvič v 11 letih pontifikata napisal papež Frančišek sam, vendar na križevem potu ni sodeloval. Prenos je spremljal s svojega doma v Hiši svete Marte. Lani se je ob vstopu v velikonočni teden ravno vrnil iz bolnišnice, leto pozneje pa smo navajeni, da le redko stopi na noge.

"V svojih meditacijah, ki so jih seveda brali drugi, pa je bil Frančišek ganljiv, mestoma globoko samokritičen. Hkrati je z njimi nazorno obudil temeljni nauk pretresljive zgodbe o koncu Jezusa kot človeka. Bergoglio išče odgovore na svoje notranje stiske v molitvi, ki naj bo – še preden postane prošnja – tišina, milina in odpuščanje, celo svojim sovražnikom. Govori o svojih pomanjkljivostih in o križih, ki naj jih v življenju nosimo brez samopomilovanja in obupa, o pomenu tolažbe in pomoči sočloveku, o materi kot nenehnem vračanju k dobremu za vsakega od nas ter vsaj še o Kristusih sodobnosti: žrtvah oholosti, krivic, dobičkarstva in vseenosti večine. Pa tudi o velikonočnem protislovju, ki spreminja zgodovino, ko križ, simbol trpljenja, postane ikona najgloblje ljubezni do bližnjega," je v Odmevih poročal dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec.

Križevega pota se je udeležilo približno 20.000 ljudi.

Osrednje evangeličansko bogoslužje v Selu v Prekmurju

V pričakovanju velike noči se katoličani in evangeličani na veliki petek spominjajo Jezusove smrti na križu. V Katoliški cerkvi je to edini dan v letu, ko ni maš, v Evangeličanski cerkvi pa ta dan poteka osrednje velikonočno bogoslužje.

V Sloveniji so ga pripravili v cerkveni občini Selo v Prekmurju. Vodil ga je evangeličanski duhovnik Štefan Beznec. Veliki petek je označil za tih spominski dan, ko gre človek v sebe, v svojo notranjost, "ko za trenutek odvrže masko narejene veličine in poskuša pogledati resnici v oči".

Kot je dejal, se je v trenutku, ko je Jezus umrl, ustavil čas, svet je prestrašen obnemel. Podobno kot pred dva tisoč leti na Golgoti, ko je zamrl vsakdanji vrvež, ko se ljudje za trenutek niso prepirali in preklinjali, je po njegovih besedah tudi današnji veliki črni petek po svetu tih in žalosten spominski dan.

Številni se na današnji črni petek spominjajo trenutkov, ko so bili prisiljeni stati ob smrtni postelji nekoga od svojih najdražjih. Številni se spominjajo znanih in neznanih, ki so – enako pokončno kot Jezus – po nedolžnem trpeli in za druge umirali. Morda ne eden pa pomisli tudi na svoj lastni konec.

Konec življenja, strah, vera in upanje

Ob tem se je vprašal, kako se na ta konec pripravljamo. "Z vero in upanjem, da bo to v resnici le neboleč prehod v neko drugo obliko življenja ali pa nas misel na ta konec plaši in vznemirja, da na to najraje ne mislimo?"

Pri tem je poudaril, da so najpomembnejše, kar ponuja današnji veliki petek, besede umirajočega Jezusa, v katerih ponuja svojo bližino in obljublja povezanost tudi še po smrti. "Na kraju umiranja in v trenutku smrti govori o novem mestu bivanja v večnosti," je poudaril Beznec.

Vernike je pozval, naj tako kot Jezus, ki se je na koncu predal v Božje roke, tudi sami v največjem trpljenju, bolečinah in krivicah, ko se jim življenje v tem svetu izteče, ne pričakujejo "niča, smrti in večne pozabe", ampak verujejo, da bodo takrat na tistem cilju, kjer bo dobilo svoj smisel vse to, kar jim je bilo v času "zemeljskega življenja zavito v tančico skrivnosti."

Velika noč je za kristjane najpomembnejši praznik, s katerim se spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. Na veliki petek se spominjajo dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. V evangeličanskih cerkvah na ta dan zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. Med drugim oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.

Sorodna novica Z velikim četrtkom se za katoliške vernike začenja velikonočno tridnevje

Petkovo trpljenje na križu

Po zapisih iz Svetega pisma je dal Poncij Pilat Jezusa mučiti in križati v petek pred praznikom pashe (judovske velike noči), zato je veliki petek posvečen spominu na njegovo trpljenje in smrt.

V Katoliški cerkvi je to dan žalovanja, zato nimajo maš. V cerkvah potekajo le bogoslužja, čaščenje križa, s katerim obhajajo spomin na Jezusovo smrt. Hkrati velja ta dan strogi post, ko naj bi se verniki le enkrat do sitega najedli, ob tem pa naj ne bi uživali mesa.

Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. "Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljajo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen," so zapisali pri Slovenski škofovski konferenci.

Pravoslavni verniki bodo letos veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja praznovali 5. maja.