Namen današnjega sestanka, ki sta se ga udeležila tudi pravosodna ministrica Andreja Katič in predstavniki ministrstva za javno upravo, je bil določiti način uresničitve odločbe ustavnega sodišča, je za Radio Slovenija poročala Lucija Rikič Dimnik.

Rok za uresničitev odločbe je sicer potekel že pred tremi meseci. Kot je znano, so ustavni sodniki ugotovili, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Neto plača najnižje plačanega sodnika namreč za več kot tisoč evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca.

Premier Robert Golob se je sešel s predstavniki vrhovnega sodišča, vrhovnega državnega tožilstva, sodnega sveta, državnotožilskega sveta, ministrstva za pravosodje in ministrstva za javno upravo. Po sestanku ni želel komentirati vsebine sestanka.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je na vprašanje, ali je zadovoljen z vsebino pogovora kratko odgovoril: "Optimisti moramo biti."

Iz kabineta predsednika vlade so po sestanku sporočili, da je bil namen sestanka določiti način uresničitve odločbe ustavnega sodišča, "ki bo v prvem koraku potekala skozi poseben interventni zakon in znotraj obstoječega plačnega sistema". "Predstavljena so bila izhodišča zakona, osnutek pa bodo predstavniki slovenskega pravosodja prejeli predvidoma v roku 14 dni," so navedli v Golobovem kabinetu.

Dolgoročna in sistemska rešitev plačnega položaja pravosodnih funkcionarjev namerava vlada usklajevati znotraj celovite prenove plačnega sistema.

Interventni zakon pred počitnicami?

Kot je poročal novinar TV Slovenija Nejc Krevs, iz sodniških krogov prihajajo neuradne informacije, da premier Golob predlaga sodni veji oblasti, da bi interventni zakon, ki ga želijo sprejeti še pred parlamentarnimi počitnicami.

Izboljšal bi predvsem plače prvostopenjskih sodnikov, ki imajo ob začetku poklicne poti za več kot tisoč evrov bruto nižjo plačo od najslabše plačanih poslancev DZ-ja.

To bi lahko pomenilo oziroma ustvarilo nova nesorazmerja znotraj sodniških vrst, zato vlada išče rešitve predvsem v smeri tega, da izboljša plače prvostopenjskih sodnikov, tako da ne bi preveč posegali v razmerja med plačami sodnikov na različnih stopnjah.

Predlog naj bi se neuradno nanašal zgolj na plače sodnikov, ne pa tudi na plače tožilcev.

Tožilci nadaljevali pogajanja

Tožilci, katerih plače temeljijo na sodniških, so popoldne nadaljevali pogajanja o izvršitvi odločbe na ministrstvu za javno upravo. V službi za odnose z javnostmi ministrstva so pojasnili, da so predstavnikom stavkovnega odbora državnih tožilcev predstavili osnovne usmeritve načina uresničitve odločbe ustavnega sodišča. Zapisali so, da se bodo pogajanja predvidoma nadaljevala še v tem mesecu.

Vodja stavkovnega odbora Barbara Prevolšek je za STA dejala, da so na sestanku prejeli osnutek predloga zakona glede uresničitve ustavne odločbe znotraj trenutnega plačnega sistema. "Zadovoljna sem zgolj s tem, da se je po dolgem času zadeva premaknila, vsebinsko pa žal še ne morem biti zadovoljna," je komentirala Prevolšek. Dodala je, da bodo vsebino predloga, ki ga zaradi tajnosti pogajanj ni komentirala, predstavili tožilcem, ki se bodo predvidoma naslednji teden odločili, ali nadaljevati stavko.

Neustavnost bi morali odpraviti do 3. januarja

Vlada in DZ nista uresničila odločbe ustavnega sodišča, v katerem je sodišče junija lani odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Zakonodajalcu je naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo.

Sodniki k uresničitvi ustavne odločbe od takrat pozivajo na opozorilnih protestih. Pridružili so se jim tožilci, ki so zaradi neuresničene odločbe nazadnje za en dan stavkali 14. marca. Tožilci bodo sicer popoldne nadaljevali pogajanja o izvršitvi odločbe z ministrstvom za javno upravo.

Pravosodna ministrica Andreja Katič je prejšnji teden napovedala, da bodo ustavno odločbo izvršili z novim zakonom. Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat pa je glede uresničitve odločbe izrazil optimizem.