"Vrednost objekta ob uspešnem vpisu stavbne pravice za parkirna mesta v sosednji stavbi in po pridobitvi te manjše parcele neposredno ob objektu je šest milijonov evrov, stroški obnove pa so ocenjeni še na dodatnih 5,55 milijona evrov," je ministrica za pravosodje Andreja Katič povzela ugotovitve iz zadnje cenitve, ki jo je za stavbo na Litijski ulici 51 v Ljubljani naročilo državno odvetništvo.

Pojasnila je, da je v oceni vrednosti upoštevana tudi vrednost stavbne pravice za 85 parkirišč v sosednji stavbi, saj je bilo za Litijsko 51 lokacijsko in gradbeno dovoljenje s pogojem, da se na naslovu Litijska 53 zgradi 85 parkirnih mest. "Po spremembah prostorskega načrta je bila tam dovoljena in zgrajena trgovsko-poslovna stavba Lidl in iz dokumentov je razvidno, da so bila gradbena dovoljenja za to stavbo, se pravi Litijsko cesto 53, izdana ob pogoju, da bo v garažni hiši 85 parkirnih mest. To je število parkirnih mest, ki jih je imela Litijska 51 ob izdaji uporabnega dovoljenja v letu 1989," je poudarila.

Lidl je s tedanjim lastnikom sklenil pogodbo o stavbni pravici za obdobje 36 let, v kateri je dogovorjeno, da se Litijska 53 po dokončani gradnji etažira in da ob plačilu nadomestila za stavbno pravico postane lastnik parkirnih mest v garažni hiši lastnik na Litijski 51, je pojasnila ministrica. Stavbna pravica ni vpisana v zemljiško knjigo, zato je treba v nadaljnjih postopkih preveriti, ali je bila plačana. Neposredno ob stavbi na Litijski pa je treba pridobiti tudi manjšo parcelo v velikosti 35 kvadratnih metrov, ki predstavlja del funkcionalnega zemljišča, je dodala.

Andreja Katič: Odgovornost mi nalaga, da tudi sama podam kazensko ovadbo

Ministrstvo je sicer še v mandatu prejšnje ministrice Dominike Švarc Pipan za stavbo odštelo 7,7 milijona evrov, kar je sprožilo afero, saj je podjetnik Sebastjan Vežnaver, ki je stavbo prodal, to poslopje leta 2019 kupil za le 1,7 milijona evrov. Katič je poudarila, da ji na podlagi dosedanjih ugotovitev in pridobljenih podatkov odgovornost nalaga, da tudi sama poda kazensko ovadbo, na vprašanje, zoper koga bi jo podala, pa je odgovorila, da je to na organih pregona.

Kot je pojasnila na novinarski konferenci, bo ob tem nadzor nad cenitvijo, ki je bila podlaga za sporni nakup, opravilo strokovno združenje cenilcev. Če bi strokovno združenje ugotovilo strokovne nepravilnosti pri pripravi cenitev, bi lahko ministrstvo na podlagi tega sprožilo tudi postopke. "Zakon predvideva izredni nadzor preverjanja zakonitosti, disciplinski postopek, in če je vložen obtožni akt zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katerega je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, ministrstvo začasno izbriše sodnega cenilca iz javnega dela imenika, če pa je uveden kazenski postopek, pa mu začasno prepove tudi opravljanje dela sodnega cenilstva," je pojasnila ministrica.

Sorodna novica Stavba na Litijski, ki jo je ministrstvo kupilo za 7,7 milijona, ocenjena na 6 milijonov evrov

Zaradi sodelovanja pri poslu je bilo opozorilo pred odpovedjo o zaposlitvi iz krivdnega razloga izdano dvema sodelavcema, ki ju je podpisala prejšnja ministrica. "Postopki potekajo, oba pa sta še vedno v delovnem razmerju na ministrstvu," je pojasnila Andreja Katič. Kot je dodala, nakup stavbe na Litijski sicer preverja Nacionalni preiskovalni urad, ampak na podlagi vseh podatkov, ki jih je pridobila, ima odgovornost, da tudi sama poda kazensko ovadbo.

Na ministrstvu bodo preverili tudi, ali je kupoprodajno pogodbo, ki so jo s prodajalcem Sebastjanom Vežnaverjem sklenili tik pred koncem lanskega leta, mogoče razdreti in kakšne bi bile v tem primeru posledice. Po mnenju ministrice je sicer prezgodaj govoriti o postopkih in rezultatih, je pa poudarila, da je bila v kupoprodajni pogodbi tudi protikorupcijska klavzula. Glede navedbe Vežnaverja, da kupnina, ki jo je prejel, vključuje tudi DDV in davek na promet z nepremičninami, pa je poudarila, da se DDV za nakup tovrstnih nepremičnin ne plača, plača se le davek na promet nepremičnin v vrednosti dveh odstotkov.

Potrebna je obsežna in čimprejšnja sanacija

Po pojasnilih ministrice je bilo sicer pridobivanje dokumentacije za stavbo na Litijski cesti 51 v Ljubljani zelo oteženo, saj se ta ni hranila skladno s predpisi. "Tako nas bo čakalo še kar nekaj dela tudi, da bomo pridobili vso ustrezno dokumentacijo za nadaljnje postopke," je poudarila.

Objekta sicer trenutno ni mogoče uporabljati, stavbi pa je bila zaradi neplačevanja energije že v letu 2015 prekinjena dobava električne energije. "Od takrat naprej ni imela več pogojev za uporabo, žal je bila nezaščitena, izpostavljena odtujitvi materialov, delov inštalacij in drugih delov stavbe, tako da je že dalj časa izpostavljena tudi zatekanju meteorne vode skozi odprta okna, skozi poškodovana stekla stavbnega pohištva, tudi skozi poškodovano hidroizolacijo na strehi," je povedala ministrica.

Izvedenci so zato opozorili, da bo za preprečitev nadaljnje škode stavbo treba čim prej sanirati. Kot je naštela ministrica, je med drugim treba urediti streho, sistem prezračevanja, zamenjati celotno stavbno pohištvo, okna, namestiti ustrezno toplotno izolacijsko pročelje, odstraniti vse talne obloge, sanirati strope in na novo postaviti vso inštalacijo. "Glede na to, da se stavba toliko časa ne uporablja, se nam pojavlja tudi dvom o ustreznosti priložene energetske izkaznice," je dodala ministrica.

Denarja za obnovo ministrstvo sicer nima, za najnujnejša dela pa bodo denar skušali zagotoviti z notranjimi prerazporeditvami – najprej morajo stavbo ustrezno zavarovati, postaviti zaščitno ograjo in zagotoviti fizično varovanje, je pojasnila ministrica. Postopek javnega naročanja v zvezi s tem že poteka, zato računajo, da bo mogoče stavbo zavarovati sredi ali najpozneje konec maja. Objekt sicer ni primeren za sodno stavbo ali osrednji arhiv, na ministrstvu pa v tem trenutku še ne vedo, za kaj bi stavbo lahko uporabili. Kot je pojasnila ministrica, je sicer v objektu za skoraj polovico manj uporabnih površin, kot je bilo zahtevano v razpisu.

Ministrstvo bo stavbo uradno prevzelo prihodnji torek

Andreja Katič je dejala tudi, so zadnje poročilo o vrednosti in uporabnosti stavbe izdelali sodni cenilci in sodni izvedenci. "Iz aneksa izhaja, da je treba stavbo tudi prevzeti v posest peti delovni dan po prejemu ponovljenih izmer in nove cenitve in v ta namen je ministrstvo pooblaščenko prodajalca že v petek, 26. aprila, obvestilo, da smo od državnega odvetništva prejeli naročeno cenitev, s čimer so izpolnjeni tudi pogoji za primopredajo te stavbe," je pojasnila. Ministrstvo predlaga, da se primopredaja zgodi v torek, 7. maja. "Državno odvetništvo je v zemljiško knjigo že vložilo predlog, s katerim se predlaga vknjižba lastninske pravice v korist Republike Slovenije z učinkom 16. januarja letošnjega leta," je dodala Andreja Katič.

Vežnaver: Sem samo prodajalec

Prodajalca stavbe moti, da je ocenjena brez dajatev in je znesek okroglih šest milijonov evrov. "Da prideš na znesek šest milijonov, to ne more držati. Lahko ti samo kdo naroči, da prideš na šest milijonov," je povedal za TV Slovenija.

"Cenitev nima nobene zveze z našo kupoprodajo. In cenitev je ocenjena brez DDV-ja. In če na šest milijonov dodate še 22 odstotkov DDV-ja, smo že blizu kupoprodajnemu znesku," je nadaljeval. To stališče je sicer ministrica že komentirala, rekoč, da se pri tovrstnih nepremičninah obračuna samo davek na nepremičnine – in ne DDV.

Vežnaver se ni strinjal z navedbo DSU-ja, da je uporabnih površin 40 odstotkov manj. "Imam še vedno ključe od te zgradbe in vem, kdo je bil v zgradbi. DSU-ja ni bilo v tej zgradbi," je bil njegov protiargument.

Vežnaver je dogajanje opisal kot politično obračunavanje, zato si kot zgolj prodajalec želi miru.

Dominika Švarc Pipan: Preveriti stavbno pravico

Nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan predstavljeni podatki ne presenečajo. Z aktualno ministrico se strinja, da je treba preveriti stavbno pravico. Ta namreč ni bila vpisana v zemljiško knjigo. "Gotovo je ta možnost dodala vrednost. Verjetno bi sicer realna tržna vrednost bila še nižja. To pa na neki način sovpada s tistim, na kar so opozorili že na Nacionalnem preiskovalnem uradu, da gre za sum pridobitve protipravne premoženjske koristi v vrednosti več kot tri milijone evrov," je komentirala za TV Slovenija.

Omenila je še možnost morebitnega razdrtja pogodbe na podlagi protikorupcijske klavzule. "Kar bi mene v primeru uveljavljanja te protikorupcijske klavzule skrbelo z vidika koristi oziroma interesov kupca, torej države, je to, ali bi bilo mogoče ob morebitni ugotovitvi ničnosti pogodbe na podlagi te klavzule pridobiti nazaj kupnino," je dejala.