Od srečanja med predsednikom vlade Robertom Golobom in pravosodnimi funkcionarji, ki je bilo 5. aprila, zadeva miruje. Obe strani sta po informacijah TV Slovenija in Radio Slovenija sicer prejeli neuradni vladni predlog, ki naj bi bil praktično enak tistemu, ki ga je predstavil Golob, in predvideva minimalno zvišanje plač, in ki ga je sodni svet že zavrnil. Vrhovni sodniki bi prejeli en plačni razred, okrožni in višji sodniki naj bi dobili dodatna dva razreda, okrajni sodniki pa do tri plačne razrede več. Plače sodnikom bi se zvišale s 1. januarjem 2025, in sicer kot del reforme plačnega sistema javnega sektorja, so za TV Slovenija potrdili na vladi.
Premier je konec tedna za časopis Delo dejal, da so sodniki sicer moralno upravičeni do dviga plač, a da morajo to rešiti znotraj celovite plačne reforme in torej ne posebej, kot je odločilo ustavno sodišče. Golob je pripravljen tvegati, da bo Evropska komisija stanje vladavine prava pri nas zato ocenila kot negativno.
Predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočevič je že večkrat opozorila:
"Načinov za izvršitev ustavne odločbe je več. Ustavno sodišče je zelo decidirano povedalo, v čem je prikrajšanje, ki je tako ogromno, da je neustavno."
V Sodniškem društvu so tudi ostri, da gre za temeljno nerazumevanje delovanja pravne države in da je vlada prelomila vse obljube, ki jih je doslej dala sodnikom.
Naj vlada in državni zbor takoj izvršita odločbo ustavnega sodišča, so prejšnji teden s posebno resolucijo pozvali tudi v Evropskem sodniškem združenju.
Tožbe in predlog sodnega sveta
Skoraj 400 sodnikov je že nakazalo, da bodo vložili tožbe proti državi in zahtevali razliko do ustavnih plač za od tri do pet let nazaj. Tožbe so na državnem odvetništvu, ki bo odločilo, ali bo predlagalo poravnave. Tega sicer ni pričakovati. In potem bodo sodniki imeli podlago za vlaganje tožb.
Ustavno sodišče pa medtem odloča o predlogu sodnega sveta, naj kar samo določi način izvršitve ustavne odločbe. Sodni svet predlaga 1071 evrov bruto dodatka za vse sodnike, začasno do uresničitve ustavne odločbe. To je razlika v plači med najslabše plačanim poslancem in osnovno plačo prvostopenjskega sodnika, in sicer od 1. junija lani, torej od objave ustavne odločbe.
Projekt Goloba, ne ministrstva
Da so sodniške plače projekt predsednika vlade Roberta Goloba in ne mogoče ministrstva za javno upravo ali pa ministrstva za pravosodje, je včeraj vnovič dejala ministrica za pravosodje Andreja Katič: "Predsednik vlade se je sešel s predstavniki sodstva, s predstavniki tožilcev. Tam postopki potekajo, zato bi bilo preuranjeno, da jaz komuniciram. Za podatke se je treba obrniti na kabinet predsednika vlade."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje