Predlog za razpis referenduma so vložili poslanci strank Svoboda, SDS, NSi, SD in poslanca manjšin. Svoj podpis sta umaknila poslanec Svobode Miroslav Gregorič in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, predlogu pa so nasprotovali tudi poslanci Levice. Na glasovanju v DZ-ju je bil predlog sprejet z 71 glasovi za in šestimi glasovi proti.

Predlagatelji pravijo, da se bodo volivci na referendumu, na katerem bo vprašanje, ali podpirajo "izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo", odločali o strateškem vprašanju za državo, ki jo čakajo izzivi energetskega prehoda za naslavljanje podnebnih sprememb. Pričakujejo, da bodo do izvedbe referenduma, ki bo po napovedih konec novembra, znanih toliko podatkov o JEK-u 2, da se bodo volivci lahko informirano odločali.

Nasprotniki medtem menijo, da je za referendum prezgodaj, saj da ne bodo znane ključne informacije in analize, s tem pa se bo dala biankomenica za projekt, ki lahko med drugim pomeni veliko finančno tveganje za državo in ne rešuje vprašanja samozadostnosti. Poleg tega ni razprave o alternativnem scenariju zagotavljanja oskrbe z elektriko le iz obnovljivih virov, ki ga poleg mešanice jedrske in obnovljivih virov navajajo strateški dokumenti. Te argumente je bilo slišati tudi v obrazložitvi glasov tik pred glasovanjem.

Potrjena tudi resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije

V sklopu redne seje DZ-ja so poslanke in poslanci s 70 glasovi za in osmimi proti sprejeli tudi resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki vsebuje razvojne usmeritve na področju jedrske energije kot strateškem viru in delu energetske mešanice skupaj z obnovljivimi viri.

Vse poslanske skupine, razen Levice, so v predstavljenih stališčih v sredo resolucijo podprle, saj da je nadaljnja miroljubna raba jedrske energije v državi pomembna kot ena od rešitev pri prehodu na nizkoogljične vire energije. Načela v resoluciji naj bi med drugim zagotovila vključenost vseh deležnikov pri razvoju področja in novih investicijah, kot bo JEK 2, vključno s presojanjem smotrnosti projektov in nadzorom.

Sorodna novica Poslanci napovedujejo široko podporo referendumu o JEK-u 2

"Resolucija podaja ključne cilje in politične usmeritve za nadgradnjo delovanja jedrskega programa iz današnjega načina zagotavljanja stabilnega in varnega obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK) z razvojnim načinom razmišljanja in delovanja," je v sredo ob obravnavi predloga v DZ-ju dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar.

V Levici so sprejetju dokumenta nasprotovali, dokler ne bo znan izid referenduma o JEK-u 2. Menijo, da je resolucija namenjena le temu, da se "zabetonira" gradnja JEK-a 2. "Jedrska energija sama po sebi ni problematična, postane pa težava, če se razume kot ena ogromna centralna elektrarna, ki je praviloma nasedla investicija že pred samo gradnjo," je v sredo dejal Matej Tašner Vatovec (Levica). Dodal je, da dokument jedrsko energijo prikazuje kot nizkoogljično, tako rekoč brez vplivov na okolje, kot samooskrbno in najcenejšo ter neizogibno vrsto energije za Slovenijo, pozablja pa se na problematične vidike, kot sta, denimo, odvisnost od uvoza goriva in njegova cena.

V Levici so tudi pred glasovanjem vztrajali, da je odločanje o resoluciji, preden je znan izid referenduma, saj bo ta povezan tudi z resolucijo, nezakonito. Tašner Vatovec je zato vnovič predlagal, da se pred glasovanjem o resoluciji pridobi mnenje zakonodajnopravne službe DZ-ja o njegovi zakonitosti. Predsednica DZ-ja in poslanka Svobode Urška Klakočar Zupančič je zato predlagala, da poslanci glasujejo, ali je treba najprej pridobiti to mnenje, kar pa so s 15 glasovi za in 65 proti zavrnili. Tudi sama je sicer menila, da glasovanje ni nezakonito, saj da resolucija ni zavezujoč pravni akt, temveč bolj političen.

Proti resoluciji je zaradi nejasnosti o zakonitosti glasovanja glasovala tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Prav tako se je za pridobitev mnenja zakonodajnopravne službe DZ-ja zavzel poslanec Svobode Miroslav Gregorič, ob glasovanju pa je dokumentu odrekel podporo, ker je po njegovi oceni navijaški.

Na tajnem glasovanju za člana sodnega sveta potrjen le Marko Novak

Poslanci so ob tem na tajnem glasovanju izglasovali le enega novega člana sodnega sveta, profesorja prava Marka Novaka. Preostali trije kandidati, ki jih je predlagala predsednica republike, odvetnica Tanja Bohl, pravnik Rajko Pirnat in notar Valter Vindiš, so ostali brez potrebne podpore.

V prvem krogu glasovanja je največ glasov prejel Novak (28 od 40 veljavnih glasovnic). Tanja Bohl je prejela 11 glasov, Pirnat 13 in Vindiš sedem glasov. Ker je v prvem glasovanju le en kandidat prejel večino glasov poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice, so opravili še drugi krog, v katerem so poslanci izbirali med Tanjo Bohl in Rajkom Pirnatom. Ker nobeden ni dobil večine glasov poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice, nista izvoljena za člana sodnega člana. Ker pri nobenem od obeh glasovanj niso bili izbrani trije člani sodnega sveta, bodo kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur ponovili.

Sodni svet sicer sestavlja 11 članov. Pet jih na predlog predsednika republike DZ-ja izvoli izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa iz svojih vrst izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Člani se izvolijo za dobo šestih let. Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli DZ, ter trije člani, ki jih izvolijo sodniki. Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice.

Za zdaj ob tem še ni znano, kdo bodo trije sodniki, člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki.

Preiskovalno komisijo o Gen-I-ju, Star Solarju in Svobodi bo vodil Tomaž Lah

Poslanci so s 47 glasovi za in 29 proti potrdili predlog mandatno-volilne komisije DZ-ja, da preiskovalno komisijo o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju stranke Gibanje Svoboda vodi Tomaž Lah iz Svobode. Podpredsednik komisije bo Rado Gladek iz SDS-a, DZ pa je potrdil tudi druge člane.

Po predlogu, ki ga je pred tednom dni potrdila tudi mandatno-volilna komisija (MVK), bo imela preiskovalna komisija poleg predsednika in podpredsednika še 14 članov in 14 namestnikov, ki se imenujejo iz vrst poslancev. Svoboda bo imela sedem članov in prav toliko namestnikov, SDS pet, NSi in SD po enega, Levica pa v komisiji ne bo sodelovala.

Sorodna novica MVK za vodenje preiskovalne komisije o Gen-I-ju, Star Solarju in Gibanju Svoboda predlaga Laha

Proti predlogu sestave komisije so danes pričakovano glasovali v opozicijskih strankah NSi in SDS. Kot je v obrazložitvi glasu poudaril poslanec Nove Slovenije Jernej Vrtovec, je to, da koalicija predlaga, da to preiskovalno komisijo vodi koalicijska stranka, v posmeh instituciji preiskovalne komisije, nazadovali pa bomo tudi kot demokratična družba. "Govorimo o domnevnih zlorabah. Če nima nihče ničesar skrivati, naj se dovoli tistemu, ki jih ima interes poiskati, da vodi preiskavo," je poudaril.

Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic pa je dejal, da je preiskovalna komisija ustanovljena na isti način, kot so bile druge v preteklosti. "Tisti, ki je sprožil uvodni postopek prek državnega sveta, je moral na to računati in predvideti," je poudaril. Kot je dodal, aktualna opozicija v prejšnjem mandatu, ko so bile vloge zamenjane, ni imela težav, ko so preiskovalne komisije vodili koalicijski partnerji. "Delo bomo opravili korektno, transparentno, ne pa politikantsko," je zagotovil.

DZ potrdil še več drugih novel

Poslanke in poslanci so opravili tudi več drugih glasovanj. Z 78 glasovi za in nobenim proti so podprli novelo zakona o mladinskih svetih, ki uvaja možnost ustanavljanja medobčinskih mladinskih svetov ter vključevanja mladih v postopke odločanja na lokalni ravni. S temi spremembami se bo po navedbah predlagateljev krepilo aktivno državljanstvo mladih v Sloveniji.

Ob tem so s 57 glasovi za in nobenim proti potrdili tudi resolucijo o nacionalnem programu varstva potrošnikov 2024–2029, ki med drugim ureja varstvo potrošnikov v digitalnem svetu. V koalicijskih strankah so v sredo med razpravo o dokumentu izpostavili dobro vsebino programa, s čimer so se strinjali tudi v opozicijski stranki NSi, ne pa tudi v SDS-u.

Sorodna novica Na odboru podpora noveli, ki z novo definicijo izraza vozilo širi tudi obseg obveznega zavarovanja

V drugi obravnavi novele zakona o obveznih zavarovanjih v prometu so poslanke in poslanci potrdili več dopolnil, pozneje pa v tretji obravnavi novelo v celoti potrdili z 51 glasovi za in s 26 glasovi proti. Medtem ko so v koalicijskih strankah prepričani, da bo novela, s katero se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva, prinesla večje varstvo oškodovancev v primeru nesreč, v opoziciji opozarjajo na dodatna finančna bremena za kmete in v gradbeništvu.

Poslanci so s 50 glasovi za in šestimi glasovi proti na seji po skrajšanem postopku potrdili še novelo zakona o trgu finančnih instrumentov, s katero se v slovenski pravni red prenašajo zadnje spremembe evropske direktive o trgih finančnih instrumentov. Na podlagi teh se opredelitev finančnih instrumentov širi tudi na tiste, izdane na podlagi tehnologije razpršene evidence.

Poleg tega so poslanci potrdili spremembe zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v letih 2023–2030, ki za tri leta podaljšuje 150 milijonov evrov vreden investicijski cikel v športno infrastrukturo v Sloveniji. Za spremembe zakona je glasovalo vseh 79 navzočih poslancev. Predlog zakona je pripravila vlada za podaljšanje obdobja obstoječega investicijskega cikla z leta 2027 na leto 2030.

Po redni še izredna seja državnega zbora

DZ je na izredni seji na zahtevo SDS-a razpravljal o pomanjkljivostih zakona o dolgotrajni oskrbi. Poslanci o predlogu sklepa, s katerim bi vladi predlagali, da zakon spremeni, ne bodo glasovali, ker ga je zavrnil že odbor za delo. Opozicija je na seji izpostavila predvsem pomanjkljivosti pri pridobivanju statusa oskrbovalca družinskega člana.

Poslanec SDS-a Zvonko Černač, ki je v imenu predlagatelja predstavil predlog sklepa, je koaliciji med drugim očital, da je s sprejemom novega zakona o dolgotrajni oskrbi zamaknila uveljavitev nekaterih pravic za starejše. Kritičen je bil do uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo, zaradi česar je zakon "za ljudi bistveno slabši, saj jim bo iz denarnic letno pobral okrog 600 milijonov evrov".

Med drugim je okrcal delo ministrstva za solidarno prihodnost pri "prevedbi družinskih pomočnikov v oskrbovalce družinskih članov", za kar da so potrebovali pet mesecev. Opozoril je na pomanjkanje izvajalcev dolgotrajne oskrbe, zaradi česar v SDS-u predlagajo, naj med oskrbovance družinskega člana vključijo tudi upokojence.

Po ocenah pristojnega ministra Simona Maljevca poziv SDS-a "sloni na številnih pavšalnih, neresničnih in zavajajočih navedbah o stanju na področju socialnega varstva in o zakonu o dolgotrajni oskrbi". Poudaril je, da so se težave v socialnem varstvu začele s privatizacijo javne mreže po osamosvojitvi. "Aktualna vlada je prva, ki je brezpogojno stopila na pot krepitve javnega in univerzalno dostopnega sistema," je zatrdil Maljevac.

Poudaril je, da niso imeli druge možnosti, kot da sprejmejo zakon, ki je nujna "nadgradnja Janševega zakona". Minister je sicer priznal, da aktualni zakon "najbrž ni popoln, kaj bo z njim treba postoriti, bodo pokazali predvsem čas, najbolj pa strokovnjaki na področju socialnega varstva". Opozoril je še, da je zakon v prehodnem obdobju.

Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejala, da zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ni predvidel dolgoročnega financiranja dolgotrajne oskrbe. Poudarila je, da predlog sklepa SDS-a nima pravne podlage in služi "nabiranju političnih točk pred evropskimi volitvami".

Opozicija je bila do sedanjega zakona kritična. Poslanka SDS-a Karmen Furman je dejala, da je zakon le "mrtva črka na papirju", saj da ni še nihče pridobil pravice do oskrbovalca družinskega člana. Poleg tega ostajajo odprta številna vprašanja, ki jih ministrstvo ne zna ali pa ne zmore rešiti, med njimi predvsem pomanjkanje kadra.

Tudi poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek je poudaril, da zakon ne omogoča statusa oskrbovalca družinskega člana, ki bi ga morali dobiti tudi upokojenci. Postopki uveljavljenja tega statusa trajajo predolgo, tudi več mesecev. Meni, da tudi druge pravice, recimo dolgotrajna oskrba v institucijah, ne bodo uveljavljene.

Poslanec SD-ja Soniboj Knežak je poudaril, da bi se pristojno ministrstvo moralo bolje pripraviti na začetek izvajanja preostalih pravic iz zakona. Tudi on je poudaril, kako pomembno je, da status oskrbovalcev pridobijo predvsem upokojenci.

Poslanec Matej T. Vatovec iz Levice je dejal, da ne verjamejo v dobronamernost predlagateljev sklepa, torej stranke SDS. "Občutek je, da gre za poskus kovanja političnih točk na plečih tistih, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo," je dejal. Meni, da vlada zakon o dolgotrajni oskrbi izvaja načrtovano in da bodo vse pravice zagotovljene pravočasno.

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi je sicer nazadnje sprejel julija lani zdajšnji sklic DZ-ja. Prvi zakon so sicer poslanci sprejeli na predlog vlade Janeza Janše decembra 2021.