"Ker gre za 100-letni projekt, nas v poslanski skupini SDS-a veseli, da je na strokovni in na politični ravni velika podpora referendumu in razpravam o JEK-u 2 in o obnovljivih virih energije (OVE)," je v imenu predlagateljev referenduma dejal Tomaž Lisec (SDS) in kot razlog za predlog navedel, da je referendum najvišja oblika izražanja demokracije.

Slovenija bo imela ob tem, da je načrtovano zaprtje Termoelektrarne Šoštanj, da sončna in vetrna energija ne bosta pokrili vseh potreb po elektriki ter da se napoveduje še veliko večja potreba po elektriki – v prihodnjih desetletjih veliko težav, če ne bo poskrbela za "stabilen, varen, stalen in zelen način pridobivanja električne energije, kar jedrska energija in obnovljivi viri nesporno so", je dejal Lisec.

Sorodna novica Podnebni svet vlade pozval poslance, naj preložijo odločanje o resoluciji o rabi jedrske energije

Predlagano referendumsko vprašanje se glasi: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?"

Volivci se bodo na referendumu izrekli o strateškem vprašanju, je prav tako v imenu predlagateljev dodala Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in dodala, da lahko mešanica jedrske energije in OVE-ja zagotovi "samooskrbo, zanesljivo dobavo električne energije, cenovno vzdržnost in podnebno nevtralnost, kar je ključno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva in dostopnost energije za državljane".

Strinja se z mnenji, da trenutno ni dovolj relevantnih informacij, da bi se o tem vprašanju informirano odločali, pričakuje pa, da jih bodo pristojni v pol leta do predvidene izvedbe referenduma predstavili.

"Slovenija stoji pred odločitvijo o energetski prihodnosti," je v imenu vlade dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar, in dodal, da gre za strateško vprašanje, kako se umakniti od rabe fosilnih goriv in hkrati ohraniti visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe po dostopnih cenah.

Zatrdil je, da energetska mešanica jedrske energije in OVE-ja preverjeno zagotavlja stabilnost in zanesljivost sistema s proizvodnjo zadostnih količin nizkoogljične električne energije, pa tudi, da bodo dostopne vse potrebne informacije o projektu.

"Državljanom bodo na voljo specifični podatki projekta, od ekonomskih parametrov do odgovorov na varnostna tveganja in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Referendum bo v primeru pozitivnega izida dal legitimiteto za nadaljevanje pripravljalnih dejavnosti do končne investicijske odločitve," je povedal Levičar.

Tamara Vonta (Svoboda) je dejala, da mora biti odločitev o oblikovanju energetskega koncepta Slovenije odvisna tudi od volje ljudstva, je pa pri tem pomembno, da je na voljo čim več informacij. Ocenila je, da je preglednost zagotovljena, med drugim z objavami delovne skupine za JEK 2 in javnim komuniciranjem investitorja, Gen energije. S skupnim oblikovanjem referendumskega vprašanja so dali pomembno sporočilo, da je JEK 2 strateški projekt države, ki presega stranke, eno vlado in en politični mandat, je navedla premierjeve besede.

Zvonko Černač (SDS) je povedal, da bi bilo neodgovorno, da bi se zanašali samo na nestabilne vire energije, kot sta sonce in veter, saj bi bili primorani v nakup elektrike na mednarodnih trgih, kar lahko pomeni tveganje za stabilnost oskrbe, predvsem pa cenovno tveganje. Pričakuje, da bo do referenduma, ki bo predvidoma pozno jeseni, javnost podrobno seznanjena z vsemi informacijami glede projekta. Zaradi očitkov, da bo referendum prezgodaj, je navedel primer iz Avstrije, kjer so v 70. letih prejšnjega stoletja referendum glede rabe jedrske energije izvedli tik pred zagonom že zgrajene jedrske elektrarne, resolucija je bila s tesno večino zavrnjena, elektrarna pa je zdaj "spomenik neodgovornim odločitvam".

Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da so pred zgodovinsko odločitvijo. Namen referenduma je, da se preveri volja volivcev in se omogoči čim širši konsenz na področju oskrbe z elektriko in prehoda v nizkoogljično družbo. To bo brez jedrske energije praktično nemogoče, je dejal in dodal, da na to kaže stanje denimo v Nemčiji, ki da je sprejela napačne odločitve glede virov energije. "Odločno moramo narediti konec zelenemu aktivizmu. Potrebujemo razumen zeleni prehod, da ljudi ne bomo pahnili v revščino in uničili našega gospodarstva in našega evropskega načina življenja," je povedal.

Predrag Baković (SD) je dejal, da v Sloveniji nujno potrebujemo zanesljiv in močan vir električne energije, ki ima hkrati minimalni vpliv na okolje. JEK 2 bi v kombinaciji z obnovljivimi viri omogočil boljšo raven energetske samozadostnosti in energetske varnosti ter zmanjšal potencial energetske revščine gospodinjstev. Z referendumom bodo lahko državljani uradno izrazili svojo voljo o tem, ali naj Slovenija ostane zelena in do okolja prijazna, je menil.

Milan Jakopovič (Levica) je menil, da gre pri predlogu za referendum za "nepotrebno in potencialno škodljivo hitenje, katerega namen je izkoristiti trenutno visoko javnomnenjsko podporo gradnji drugega bloka jedrske elektrarne zato, da se od ljudstva izsili biankomenica za projekt, za katerega vse več strokovnjakov opozarja, da je lahko finančno poguben za državo". Poudaril je, da ni neodvisnih analiz, ki bi potrjevale smotrnost projekta. Vsi strateški dokumenti govorijo o tem, da se mora država odločiti med dvema konceptoma energetskega modela – s 100 odstotki OVE-ja ali z mešanico OVE-ja in jedrske energije – a predlog za referendum OVE-ja ne omenja, je opozoril in ocenil, da je vprašanje izrazito sugestivno.

Kdaj izvesti referendum?

Referendum je bil sprva predviden bližje obdobju 2027–2028, ko naj bi bila sprejeta odločitev o konkretni investiciji, z jasnejšo stroškovno sliko. A je opozicijski SDS pohitel in na začetku leta vložil predlog za razpis referenduma. Po dogovoru parlamentarnih strank so ga umaknili, nato pa so ga vse parlamentarne stranke, z izjemo Levice, vložile skupaj.

Predlog, da bi referendum izvedli že letos, deli javnost. Predstavniki gospodarstva, večji del politike, del jedrske stroke, tudi predstavniki študentov ljubljanskih fakultet za strojništvo, elektrotehniko in gradbeništvo so za čimprejšnjo odločitev za projekt, saj da bo JEK 2 zanesljiv, stabilen, nizkoogljičen vir elektrike, s katerim bo država manj odvisna od uvoza energije in razmer v tujini. Proti hitenju z odločitvijo pa je med drugim vrsta nevladnih organizacij, Mladi za podnebno pravičnost, del političnih strank in del jedrske stroke, saj da je premalo znanega o projektu, ki da lahko ogrozi finančno stabilnost države, poleg tega pa tudi ni razprave o možnosti, da bi v prihodnje vsa proizvodnja elektrike temeljila na obnovljivih virih.

Družba Gen energija je v torek predstavila interno oceno investicijske vrednosti brez stroškov financiranja, ki bi se, odvisno od velikosti reaktorja (izhodišče za izračune je bil reaktor med 1000 in 1650 megavati moči) gibala od 9,3 do 15,4 milijarde evrov.

Glasovanje o obeh predlogih pa bo v četrtek.