Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda, Slovenija pa je pri njej sodelovala skupaj s skoraj 40 državami.

O predlogu resolucije bi morali glasovati že prejšnji mesec, vendar so zaradi postopkovnih zapletov glasovanje preložili na danes. Srbija je pred glasovanjem sprožila diplomatsko ofenzivo proti resoluciji in na svojo stran pridobila več članic Generalne skupščine.

Predlog resolucije o enem največjih zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni med drugim obsoja zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Besedilo sicer ne obsoja Srbije ali Srbov.

Proti resoluciji so se pred glasovanjem poleg Srbije med drugim izrekli Kitajska, Venezuela, Nikaragva, Kuba in Azerbajdžan. Predstavnik Namibije je bil odločen v podpori resolucije in je genocid v Srebrenici enačil z genocidom v nacistični Nemčiji in v Ruandi. Nekatere države pa so zaradi domnevnega hitenja s sprejemanjem resolucije napovedale vzdržani glas.

Slovenski veleposlanik Boštjan Malovrh zaradi formata zasedanja kot predstavnik ene izmed držav, ki so sodelovale pri pobudi za resolucijo, svojega glasu vnaprej ni razložil. Ob tem je povedal, da je stališče Slovenije do genocida med 11. in 22. julijem 1995 v Srebrenici jasno.

"Ta genocid so priznala mednarodna sodišča in glede na to se je Slovenija pridružila medregionalni skupini, ki je pripravila besedilo pričujoče resolucije, osredotočene na mednarodno priznanje, spomin in spoštovanje spomina na žrtve in preživele žrtve genocida. Resolucija temelji na dejstvih, njen cilj pa je olajšati spravo, empatijo in krepitev zaupanja v BiH-u in regiji," je navedel Malovrh in poudaril, da te procese ogroža zanikanje zgodovinskih dejstev.

"Slovenija verjame, da lahko resolucija zapolni pomembno vrzel in dolgoročno prispeva k miru, pravičnosti in spravi v Bosni in Hercegovini ter v regiji Zahodnega Balkana," pa so po sprejetju resolucije sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

V regiji večinska podpora resoluciji

Poleg Bosne in Hercegovine so v regiji resolucijo podprle Slovenija, Črna gora, Bolgarija, Hrvaška in Albanija. Srbija in Madžarska sta glasovali proti.

Po besedah predsedujočega predsedstvu BiH-a Denisa Bećirovića je zmagala resnica. Sporočil je, da "bitka za resnico in pravico nima alternative".

Premier entitete Federacije BiH-a Nermin Nikšić pa je v odzivu poudaril, da je bilo sprejetje resolucije nujno zaradi tistih, ki genocid v Srebrenici zanikajo. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so sprejetje dokumenta podprli. Sprejetje resolucije je kot zmago resnice in pravice pozdravilo tudi združenje Matere Srebrenice, poroča bosansko-hercegovski portal televizije N1.

Dodik: Resolucija neuspešna

Predsednik entitete Republike Srbska Milorad Dodik je medtem resolucijo označil za neuspešno, češ da je ni podprla niti polovica članic ZN-a. "Skoraj 110 držav ni glasovalo, bile so proti ali vzdržane. To je neuspešna resolucija," je dejal.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je pred glasovanjem članice ZN-a pozval, naj resolucije ne podprejo, saj bo ta odprla stare rane in povzročila nove delitve v regiji. Ob tem je resolucijo označil za visoko spolitizirano, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Po glasovanju se je v Generalni skupščini zgodil incident, potem ko je v dvorano vdrlo več ljudi s srbsko zastavo. S srbsko zastavo se je po sprejetju resolucije ogrnil tudi Vučić.

V središču Beograda so novinarji N1 opazili kolono več deset vozil, okrašenih s srbskimi zastavami. Podobna kolona se je vila tudi po ulicah severnega dela Kosovske Mitrovice.

V Podgorici se je pred vladnim poslopjem zbrala množica ljudi in izrazila nasprotovanje odločitvi črnogorske vlade, da resolucijo podpre. Prisotni so med drugim skandirali ime generala Ratka Mladića, ki je vodil enote bosanskih Srbov, ki so leta 1995 v Srebrenici pobili več kot 8000 Bošnjakov. Skandirali so tudi "Rusija" in "izdaja", poroča srbski portal televizije N1.

Enote bosanskih Srbov so leta 1995 v Srebrenici, ki je bila takrat pod zaščito ZN-a, pobile najmanj 8000 Bošnjakov. Ta zločin je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije opredelilo kot genocid. Doslej je bilo zaradi tega na tem sodišču in na sodiščih v BiH-u obsojenih več kot 50 ljudi. Pokol v Srebrenici je za genocid razglasilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).

Parlament Republike Srbske je medtem v sredo pred današnjo obravnavo resolucije v ZN-u sprejel protestno izjavo, Dodik pa je na družbenem omrežju X zapisal, da bi potrditev resolucije povzročila nepopravljivo škodo, ki bo pomenila konec BiH-a.