Sorodna novica Umrl je Aco Razbornik, ki je v studiu Tivoli posnel množico kultnih glasbenih albumov

V Sloveniji imamo težavo s prepoznavanjem albumskih mejnikov domače popularne glasbe, a album Odpotovanja Tomaža Pengova se zdi pri tem izjema. Petdeset let po njegovem izidu, 1. marca 1974, je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija (ZKP RTV Slovenija) izšel njegov drugi ponatis, tokrat zvestejši originalni različici kot leta 1981. Za restavriran ponatis je poskrbel snemalni tehnik Aco Razbornik, za katerega je bil Pengovov prvenec prvi, njegova restavracija pa zadnji projekt na bogati življenjski poti, saj smo se od njega poslovili ravno letos na 1. marec.

Brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije
Ponovna izdaja Odpotovanj prihaja v letu jubilejne 50. obletnice od originalnega izida, ko je plošča izšla pri Študentski založbi, ki še danes obstaja pod imenom ŠKUC ali Študentski kulturno-umetniški center. Pengovovo ustvarjanje in založba imata skupno točko v študentskem gibanju konec 60. let, a je bil uporniški duh ob izidu plošče Odpotovanja že v izteku. Napovedovala pa je drugačno revolucijo od tiste na ulici, napovedala je revolucijo v glavi, je na predstavitvi restavrirane izdaje poudaril glavni mislec o Pengovovem življenju, pisatelj Milan Dekleva. Nastal je brez denarja in s prostovoljnim delom, je poudaril, medtem ko smo pozneje izvedeli, da sta honorar za ploščo od številnih sodelujočih prejela zgolj Pengov in Razbornik.

Sorodna novica "Hepening" na Vegovi 1972

Teja Klobčar: "Album Odpotovanja je bil mejnik v več pogledih"
Odpotovanja je od svojega nastanka dosegel mitski status v diskografiji slovenske popularne glasbe, soroden Brecljevemu Cocktailu, in ob tem zasenčil izdaje prav tako kultnih zasedb, recimo Sedmina in Kladivo, konj in voda. Nastajanje albuma spremljajo številne govorice in anekdote, v katere se je poglobil tudi novi dokumentarni film Matevža Breclja Ovna z naslovom V odmevu nekega stranišča, ki je bil včeraj predpremierno predvajan ob predstavitvi restavrirane plošče. Čeprav gre za že tretji dokumentarni film o karizmatičnem in skrivnostnem Pengovu, odstira številne skrivnosti o snemanju in informativno portretira kantavtorja v letih nastanka njegovega prvenca. Tako smo med drugim izvedeli, da je bil Pengov v času študentskih gibanj pobudnik protesta proti poseku dreves na Vegovi ulici in da sta bila tiskovna konferenca in promocijski koncert ob izidu albuma v prostorih takratnega Gledališča Glej v Ljubljani.

Prvi snemalni podvig 23-letnega kantavtorja in tri leta starejšega tehničnega mojstra
Snemanja albuma sta se ob spodbudi Dekleve leta 1973 Pengov in Razbornik lotila v takratnih prostorih Radia Študent. Ker pa jima tam ni uspelo najti miru, sta iskala drug prostor in tako je bila večina skladb posnetih v improviziranem snemalnem studiu v kopalnici stanovanja Pengovovih staršev na Prešernovi ulici. Pri plošči so sodelovali še Milan Dekleva s spremnim besedilom, producent ŠKUCA Janez Krall, Bogdana Herman kot spremljevalna vokalistka, fotograf Janez Brecelj, oblikovalec Matjaž Vipotnik, kot sodelujoči pa so navedeni še Jurij Detiček, Tone Koštomaj, Matjaž Zajec, Andrej Zdravič, Aleksander Zorn in Metka Zupančič.

Zapleten proces restavriranja intimne plošče
Ploščo Odpotovanja slavimo tudi kot prvo neodvisno kantavtorsko ploščo v tedanji Jugoslaviji in je kmalu po izidu postala eden najbolj prepoznavnih in referenčnih albumov v slovenskem prostoru. Da je plošča "takoj vzbudila zanimanje po celotni Jugoslaviji", smo v dokumentarnem filmu izvedeli tudi iz televizijskih posnetkov hrvaške nacionalne televizije, na kateri je Pengov nastopil v eni izmed glasbenih oddaj s prevodi svojih pesmi. Pri ZKP-ju so restavrirano izdajo s pomočjo partnerjev iz Avstrije in Nemčije pripravili z originalnih trakov s čim manj digitalnimi postopki, je povedala vodja založbe Mojca Menart. "Restavriranja in izdaje vinilnih Odpotovanj Tomaža Pengova smo se v ZKP-ju lotili z vso skrbnostjo, s premislekom in spoštovanjem do enega od kultnih temeljev dediščine slovenske popularne glasbe," je tudi zapisala ob izidu.

Medtem ko so se originalni posnetki izgubili, je Razbornik na srečo hranil njihove kopije in restavrirana plošča je po Razbornikovi želji znova izdana z mono zvočnim zapisom, saj mu prvi ponatis, ki ga je "obogatil" v stereonačinu, ni odgovarjal. Izšla je v oštevilčenih 1000 primerkih (kot naj bi bila naklada tudi prve plošče iz leta 1974, čeprav se ve, da jih je bilo tiskanih več kot toliko) s spremljajočo pretočno kodo za poslušanje v digitalni obliki, opremljena pa je tudi s tedanjimi zapisi, ki sta jih v medijih prispevala Stane Sušnik in Metka Zupančič, medtem ko sta se o današnjem pogledu na ploščo razpisala glasbena urednica Radia Slovenija - Prvi Teja Klobčar in pesnik in glasbeni kritik Jure Potokar.

"Težko je natančno pojasniti, kaj naredi Odpotovanja tako enkratna in neponovljiva. Prav gotovo vsebujejo občutja svojega časa, nemir mladosti in iskanja, ki svojega cilja sicer ne pozna, vendar ga čuti in sluti z vsem bitjem. In ta občutja so izražena s pesniškim jezikom, ki je izčiščen, varčen, hkrati pa zelo natančen. Pogosto srhljivo natančen. Je arhaičen in moderen hkrati in ravno to, da ohranja temeljne značilnosti poezije, recimo kitično obliko, pa rime oziroma asonance, vendar se vsega tega ne drži dosledno, je morda poskrbelo, da je prodrl tako globoko v zavest vsakega poslušalca. Toda hkrati je k temu treba dodati Pengovovo izjemno interpretacijo, njegov Orfejev glas, ki se brezhibno prilega besedam in njihovi zvočnosti," je zapisal Potokar.