Katič je ob prihodu na sejo vlade ob tem pojasnila, da s svojimi aktivnostmi ali odredbami ne želi kakor koli vplivati na to, "kateri dokazi so lahko morebiti uporabljeni v kakršnih koli prihodnjih postopkih, zato da jih ne okuži".

Potrdila je, da je končno notranje revizijsko poročilo prejela 14. junija. Vodjo službe za notranjo revizijo Suzano Hötzl je vprašala, zakaj ni vzpostavila stika z vsemi, omenjenimi v poročilu. Odgovore še čaka, saj je revizorka na dopustu. Katič je napovedala, da bodo poročilo predvidoma ta teden javno objavili. Pozno popoldne so nato z ministrstva za pravosodje sporočili, da bodo to storili šele po prejemu dodatnih pojasnil revizorke.

Katič je navedla, da na ministrstvu vse dokumente in dodatna pojasnila o zadevi Litijska odstopijo tožilstvu oziroma policiji. "Sama, kot sem vedno rekla, ne bom sodila, kdo je kaj prav ali narobe naredil. Pričakujem, da bodo pristojni organi čim prej tudi končali svoje preiskave," je dejala.

Ocenila je, da sodelavci na ministrstvu dobro opravljajo svoje delo, da pa bo potrebno veliko časa, da se medsebojno zaupanje izboljša. "Želim vedeti o zadevah od začetka do konca, o vseh projektih," je dejala. Tako bo po njenih besedah z vsemi lažje sodelovati.

"Ne vem, kaj lahko dodatna zunanja revizija sploh prinese," pa je odgovorila na vprašanje, ali namerava odrediti zunanjo revizijo nakupa pravosodne stavbe.

Avtorica revizije Suzana Hötzl, ki vodi službo za notranjo revizijo na pravosodnem ministrstvu, je tja prišla s Finančne uprave, podobno kot Uroš Gojkovič in Simon Starček, ki sta vodila nakup stavbe. Revizija ju neuradno ne bremeni. "Nisem presegla revizijskih pooblastil, saj samo opozarjam na zaznavo kršitve," je za TV Slovenija sporočila Hötzl in dodala: "Ne drži, da končno poročilo brez mojega dovoljenja ne sme v javno obravnavo, saj je to informacija javnega značaja."

Policija: Število osumljencev se je povečalo

Na policiji pa so potrdili, da so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada konec maja opravili štiri dodatne hišne preiskave. Pojasnili so, da se je v povezavi z nakupom sodne stavbe povečalo število osumljenih, ki jih sumijo zlorabe položaja, je poročal Radio Slovenija.

TV Slovenija pa je pridobila odredbo o hišnih preiskavah, ki so bile zaradi te afere opravljene pred dobrim mesecem. Iz nje je razvidno, da so kriminalisti na seznam osumljencev dodali dve imeni. Odredba Okrožnega sodišča v Ljubljani z datumom 17. maja predvideva hišno preiskavo pri sodni cenilki Bredi Zorko in poslovnežu Enesu Draganoviću, je poročal Rok Šuligoj. Kot je razvidno iz odredbe, kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada iščejo podatke v povezavi z izdelavo poročila o cenitvi stavbe na Litijski 51 in njeni povezavi s prodajalcem stavbe Sebastjanom Vežnaverjem. Brede Zorko jim za pojasnila na TV Slovenija ni uspelo priklicati, Vežnaver pa je zagotovil, da cenilke ne pozna. V hišnih preiskavah pri Enesu Draganoviću in njegovih podjetjih pa so kriminaliste zanimale predvsem finančne transakcije.

V odredbi piše, da je Draganović konec decembra leta 2019 Vežnaverju posodil dva milijona evrov, ki jih je ta porabil za nakup stavbe na Litijski. En dan po prodaji stavbe ministrstvu za pravosodje je Vežnaver Draganovićevemu podjetju AENA, d. o. o., 29. decembra lani, vrnil dva milijona, 16. januarja letos pa še 2,3 milijona. Vmes je Draganoviću nakazal še 69.500 evrov.

"To ni plod samo Litijske. Midva z Draganovićem sva prijatelja in poslovna partnerja. Z moje strani je bil vrnjen kredit za drugi večji objekt, ki nastaja v Kopru in nima nobene veze z Litijsko," je dejal Vežnaver. Kot je dodal, Draganović na Litijski nikoli ni bil.

Koga poročilo najbolj obremenjuje?

Revizijsko poročilo pravosodnega ministrstva sicer obremenjuje nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ministra za finance Klemna Boštjančiča in premierja Roberta Goloba. Po poročanju portala 24ur revizija navaja, da so nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske rezerve. Z vsem skupaj naj bi bil podrobno seznanjen tudi premier Golob.

Ministrica je potrdila, da vlada in premier poročila nista dobila, "glede na to, da gre za notranjo revizijo in da so v postopku lahko sodelovali samo nekateri sodelavci". Razume, da je treba proračunska sredstva ob koncu finančnega leta porabiti. "Kar se tiče vseh postopkov, pa verjamem, da bodo sami podali odgovore," je dejala.

Kabinet premierja želi videti revizijsko poročilo

Tako Golob kot Boštjančič ob prihodu na sejo vlade nista dajala izjav. So pa nato iz kabineta predsednika vlade sporočili, da so, ker naj bi revizijsko poročilo omenjalo premierja, kabinet pa z omenjenim dokumentom ni seznanjen, na kabinet pravosodne ministrice naslovili dopis s prošnjo, da jim skladno z obrazložitvijo ministrice in v okviru pristojnosti posredujejo vse relevantne informacije, povezane s pripravo poročila, kot tudi poročilo samo.

V premierjevem kabinetu ob tem še izpostavljajo 100. člen zakona o javnih financah, ki govori o notranjem nadzoru javnih financ pri neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih in med drugim določa, da notranji revizor ne sme opravljati nobenih drugih operativnih nalog in
ne sme opravljati revizije v postopkih, v katerih je poprej sodeloval.

Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic pa je ocenil, da so vsi vpleteni v preteklih dneh že podali svoj odziv. "Če bomo v Sloveniji iz vsakega predporočila delali zaključke ali zgodbe, ki se morebiti lepo berejo in prodajajo, niso pa resnične, ne bomo prišli daleč," je povedal.

Dejal je tudi, da je bilo o stavbi na Litijski v Ljubljani že vse povedano, svoje pa naj zdaj opravijo pristojni organi. "Potekajo preiskave in politika se v tej fazi nima kaj vtikati v zgodbo ali opredeljevati, mora pa prevzeti odgovornost," je dejal.

Finančno ministrstvo zanika očitke

V torek so na finančnem ministrstvu sicer zavrnili očitke o nezakonitem ravnanju pri prerazporejanju sredstev iz proračunske rezerve za nakup stavbe, v kabinetu predsednika vlade pa trditev, da je bil premier Golob s celotnim postopkom podrobno seznanjen.

Ministrstvo za pravosodje pred nakupom stavbe na Litijski ni naročilo svoje preverbe cene, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec Vežnaver.

Na ministrstvu za finance so zapisali, da niso dobili poziva, da se do trditev opredelijo, kot je to običajno. Neobičajno se jim ob tem zdi, da je poročilo pripravila oseba, za katero je bil v javnosti izpostavljen dvom o konfliktu interesa, je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić.

Slednji je zanjo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, je aprila sicer pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.