Dokument vključuje pregled stanja usklajenosti v pogajanjih o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Zadnji sestanek na krovni ravni pred poletnimi dopusti je potekal prejšnji teden, po njem pa so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja sporočili, da so se uskladili o nekaterih bistvenih elementih, pri čemer o dogovorjenih rešitvah konkretneje niso želeli govoriti.

Ob današnjem podpisu dokumenta je Branimir Štrukelj kot morda najbolj ključen element, o katerem so se dogovorili, izpostavil prehod iz sedanjega v nov plačni sistem. Ta je po njegovih besedah zdaj "na nek način verificiran" in med pogajalci obstaja soglasje, kako ga bodo izpeljali.

Implementacija novega plačnega sistema se bo začela 1. januarja

Sorodna novica Kaj se je vladi in sindikatom javnega sektorja uspelo dogovoriti do zdaj?

Kot je povedal vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič, je dogovorjeno, da se bo implementacija novega plačnega sistema začela 1. januarja prihodnje leto in bo zaključena 1. januarja 2028. Hkrati je predvideno, na kakšen način se bodo plače uskladile v vmesnem obdobju.

Po njegovih besedah so se dogovorili tudi, kako se bo upoštevala inflacija v tem vmesnem obdobju in tudi zatem. Pri tem je Boštjančič poudaril, da ob vstopu v nov sistem noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, kot so se dogovorili v zadnjih 14 dneh, pa bo tako tudi vnaprej.

"Dogovorjeno je, da se bodo vsaka štiri leta preverjali učinki določbe, ki se nanašajo na to minimalno plačo, in da se po potrebi izvedejo pogajanja, v katerih se dogovori ustrezno razmerje med minimalno plačo in vrednostjo prvega plačnega razred razreda ter plačno lestvico," je pojasnil minister.

Po njegovih besedah pa so se uspeli na splošni ravni dogovoriti tudi glede kriterijev za letni dopust v javnem sektorju, a se bo še treba dogovoriti glede specifik pri dopustih po posameznih plačnih stebrih.

Pogajanja se bodo nadaljevala v zadnjem tednu avgusta

Pogajanja po t. i. plačnih stebrih, kjer se v prvi vrsti usklajujejo o novih uvrstitvah posameznih delovnih mest, se bodo sicer predvidoma nadaljevala v zadnjem tednu avgusta. Še odprta vprašanja so sicer po navedbah pogajalcev tudi pri predlogu novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in kolektivni pogodbi za javni sektor.

Da jim pogajanj ne bo uspelo končati do poletnih dopustov, kar je bil sicer prvotni cilj, je bilo sicer jasno že dlje časa. A so se na vladni in sindikalni strani strinjali, da se morajo, če želijo, da bi nov plačni sistem začel veljati s 1. januarjem 2025, pred dopusti poskusiti dogovoriti o ključnih točkah oz. narediti največ, kar lahko.

Kot je danes pojasnil Štrukelj, sicer ne gre za formalen dokument, ki bi zavezoval sindikate ali vlado, je pa izjemno pomemben za pogajalce, "da gremo na nek način s to inventuro, kaj smo se dogovorili in kaj se moramo še dogovoriti, naprej v pogajanja". Po njegovih besedah s Počivavškom kot vodji sindikalnih pogajalskih skupin na nek način danes s parafiranjem dogovora pritrjujeta temu, kar so se doslej dogovorili, sam dogovor pa bodo na koncu podpisovali reprezentativni sindikati.

"Parafa današnjega dogovora seveda ni zaključek pogajanj, to ni končen dogovor. Gre za nek pregled stanja usklajenosti na današnji dan, kljub temu pa kaže na to, da smo v vsej tej kompleksnosti zadev pogajalci uspeli zbližati stališča, zbližati predloge in nekatere zadeve tudi uskladiti," je poudaril Počivavšek. Dodal je, da bi, če bi ga nekdo pred 14 dnevi vprašal, ali je optimističen, da lahko jeseni pridejo do zaključka teh pogajanja, verjetno odgovoril drugače kot danes.

Strinjal se je z ministrom Boštjančičem, da gre za dobro popotnico za jesenski del pogajanj. Boštjančič je pojasnil, da upajo, da bodo tega sklenili v prvi polovici septembra. Na novinarsko vprašanje, ali je denar za plačno reformo – ta naj bi bila vredna 1,4 milijarde evrov – zagotovljen, pa je dogovoril, da bi bilo neresno pričakovati, da se finančni minister pogaja in vodi pogajalsko skupino brez neprestanega izračuna učinkov na javnofinančno blagajno. Prav zaradi teh omejitev so pogajanja tako kompleksna in trajajo tako dolgo, je dodal.

Med najvišjo in najnižjo plačo je predvideno razmerje 1:7

Na novi plačni lestvici, ki bi se začela uporabljati s 1. januarjem 2025, je med najnižjo in najvišjo plačo predvideno razmerje ena proti sedem. Ob vstopu v nov plačni sistem noben javni uslužbenec ne bi imel plače, ki bi bila nižja od minimalne. Obenem želijo zagotoviti, da bi tudi vnaprej ostalo tako. Kot so zapisali v danes podpisani dokument, se javni uslužbenec v primeru, da bi bil uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače, uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je višja od minimalne plače. Vsake štiri leta pa se nato preverijo učinki te določbe in po potrebi izvede pogajanja za zagotovitev ustreznih razmerij.

Plače se prihodnje leto z inflacijo ne bi usklajevale. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek. V novem sistemu, in sicer prvič v letu 2029, pa bi veljal avtomatizem, in sicer bi se plače s 1. majem vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če bi pred tem dosegli drugačen dogovor.

Javnim uslužbencem naj bi se plače v povprečju dvignile od 25 do 30 odstotkov

Javnim uslužbencem naj bi se s prehodom v nov plačni sistem in odpravo plačnih nesorazmerij plače v povprečju dvignile od 25 do 30 odstotkov. Dogovorjen dvig bi razdelili na šest obrokov, prvega bi izplačali s 1. januarjem 2025, zadnjega s 1. januarjem 2028. Načeloma naj bi v prvih petih obrokih izplačali po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker bi obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bi javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.

Med sindikati in vlado usklajena rešitev glede dopustov predvideva, da bi javni uslužbenci, ki so zdaj do dodatnih pet dni dopusta upravičeni ob dopolnjenem 50. letu, dodatnih pet dni dobili po 55. letu starosti, kar naj bi bilo v polnosti uveljavljeno po letu 2030, do takrat pa bi veljalo prehodno obdobje. V predlogu novega plačnega zakona so ostali neusklajeni predvsem nekateri členi glede dodatkov, še izhaja iz dokumenta.