Mateja Logar. Foto: STA, zajem zaslona
Mateja Logar. Foto: STA, zajem zaslona

Švedska agencija za javno zdravje je v četrtek sporočila, da so v državi potrdili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz oziroma mpox zunaj Afrike. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je sredi tedna zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki razglasila javnozdravstveno krizo svetovnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila.

Kužni smo načeloma že kakšen dan pred pojavom vročine. To je vedno problem pri infekcijskih boleznih. Bolniki ostanejo kužni, dokler so prisotni izpuščaji. Najpomembnejši način prenosa je z neposrednim stikom s kožnimi lezijami. Kužne so tudi kraste, ki odpadejo, tako da je treba biti na to posebej pozoren. Kužna je lahko obleka oziroma posteljnina, na kateri takšen bolnik leži, tako da bi lahko bilo v bolnišničnem okolju problematično tudi to. Kužni so tudi izločki iz dihal. Tukaj ne gre za aerogeno širjenje, gre za klasično kapljično širjenje. Se pravi, tisti meter in pol razdalje, ki jo ves čas poudarjamo, je praviloma zadosten za neko varno obravnavo bolnika oziroma tudi za oceno, ali je bil nekdo v nevarnem stiku.

Mateja Logar o prenosu bolezni

Infektologinja Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana je v izjavi za javnost pojasnila, da je še danes predviden sestanek z NIJZ-jem, da še enkrat preverijo pripravljenost na izbruh bolezni na nacionalni ravni.

Z NIJZ-ja so sicer sporočili, da je pomembno, da je javnost seznanjena s tveganji in možnostmi okužbe. Kljub temu pa je po njihovih navedbah tveganje za okužbo z virusom opičjih koz v Sloveniji nizko.

"Pripravljeni smo"

"Smo pripravljeni. Priprave so bile pravzaprav že leta 2022, ko smo imeli tudi v Evropi povečano število bolnikov z mpoxom. Takrat je bila sicer okužba z drugim podtipom virusa, kot je ta, ki je trenutno problematičen. Opičje koze povzročata dva različna podtipa virusa, tako imenovani centralnoafriški, ki je zdaj problematičen, in pa zahodnoafriški, s katerim smo imeli opravka leta 2022. Takrat smo naredili protokole tako obravnave bolnikov v ambulantnem okolju kot tudi protokole za tiste, ki bi teoretično potrebovali hospitalizacijo. V Slovenijo smo dobavili cepiva," je v izjavi za medije povedala Logar.

Razlika med zahodnoafriškim in centralnoafriškim podtipom virusa je, kot pravi, da centralnoafriški povzroča težji potek bolezni z višjo umrljivostjo. "To so podatki iz Afrike. V tem okolju, kjer je bolezen endemska, je smrtnost pri centralnoafriškem okrog 10-odstotna, medtem ko je pri zahodnoafriškem smrtnost nekje do en odstotek. Seveda pa vsi poudarjajo, da je težko podatke prenesti v zahodni svet, kjer je samo osnovno zdravstveno stanje prebivalstva in pa tudi zdravstvena oskrba bistveno drugačna, tako da je verjetno smrtnost v našem okolju bistveno nižja, kot je v Afriki," je pojasnila.

Kako nevarne so opičje koze?

Pri večini bolnikov je potek sorazmerno blag in ne potrebujejo hospitalizacije. Takšnega bolnika bi pregledali na enem izmed infekcijskih oddelkov, zelo verjetno bi bila to Ljubljana ali Maribor. Treba je seveda poskrbeti, da takšen bolnik ni v stiku z drugimi bolniki. To pot imamo vzpostavljeno. Zelo dobro je, da če se nekje na terenu postavi sum, da se obvesti ustanove, kamor takšnega bolnika napotujejo, da lahko pripravimo vnaprej ustrezno pot.

Mateja Logar o hospitalizaciji bolnikov

Cepljeni proti črnim kozam so zaščiteni

Cepivo proti opičjim kozam je bilo po njenih besedah primarno izdelano za cepljenje proti črnim kozam, saj gre za virus, ki sodi v isto skupino kot črne koze. WHO tudi ocenjuje, da so cepljeni proti črnim kozam še vedno zaščiteni tudi proti mpoxu oziroma vsaj ne bi zboleli s težjim potekom. "V letu 2022 in 2023 smo cepili predvsem rizično populacijo in na voljo je bilo cepivo za zdravstvene delavce, če bi bilo treba bolnike sprejemati, in laboratorijske delavce, ki so v stiku s kužninami," je spomnila.

Poudarila pa je tudi, da ni natančnih podatkov iz "našega okolja", kako pri populaciji, ki je sorazmerno zdrava, nastajajo zapleti in kako pogosti so. "Zapleti iz Afrike poročajo predvsem o sekundarnih bakterijskih okužbah, možna je tudi prizadetost dihal s pljučnico, ki je, kadar gre za virusne okužbe, lahko problematična. Opisani so tudi primeri meningitisa oziroma encefalitisa, ki so pravzaprav pogosto vzrok tudi za smrt teh bolnikov v Afriki. Vedno poudarjamo, da gre za populacijo, ki je lahko že v osnovi bolna, se pravi, ki ima pridružene bolezni. Zavedati se moramo, da ima osrednja Afrika visoko pojavnost HIV-a, tako da lahko gre tukaj za bolnike, ki so imunsko oslabeli, ki so nedohranjeni, ki imajo recimo že od prej lahko tudi tuberkulozo, različna druga stanja, ki vplivajo na imunski status. Pri njih je potek bolezni bistveno težji kot pri nekom, ki je sicer sorazmerno zdrav," je še dejala infektologinja in dodala, da iz Afrike poročajo, da je večina smrti pri otrocih. Rizični pa so poleg otrok bolniki z imunskimi pomanjkljivostmi, starejši in nosečnice.

Potek bolezni pri opičjih kozah podoben kot pri noricah

Prvi pojav leta 1970

Opičje koze so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Odtlej je bilo širjenje okužb med ljudmi omejeno predvsem na nekatere zahodno in srednjeafriške države. Maja 2022 so se primeri okužb opičjih koz, ki povzročajo vročino, bolečine v mišicah in izpuščaje na koži, začeli hitro širiti po vsem svetu. Izredne razmere so tedaj trajale med julijem 2022 in majem 2023. V epidemiji, ki je zajela približno 90.000 primerov, je umrlo 140 ljudi.

Leta 2022 so opičje koze v angleščini preimenovali v mpox, da bi se izognili stigmatizaciji, ki izhaja iz prvotnega imena.

Obstajata dve različici virusa, prva je endemična za osrednjo Afriko, druga pa je nova, bolj nalezljiva, znanstveniki so jo opisali kot najnevarnejšo do zdaj.

Opičje koze so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Foto: AP
Opičje koze so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Foto: AP

Težji potek bolezni pri nosečnicah in otrocih

Kot navaja NIJZ, je klinični potek bolezni običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki pozneje odpade.

Inkubacijska doba bolezni je običajno od 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna. Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih.