Finančno ministrstvo je na podlagi pripomb iz javne razprave pripravilo predloge zakonov iz prvega svežnja davčnih sprememb, vlada jih bo obravnavala predvidoma v sredo.
GZS: Nesistemsko, nepremišljeno
Predlagana zakonodaja ne prinaša odgovorov na izzive, kot so visoka obdavčitev dela, premajhne investicije v raziskave in razvoj ter nekonkurenčnost pri privabljanju in zadrževanju ključnih kadrov, je prepričan glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.
"Davčne olajšave za mlade strokovnjake iz tujine so sicer dobrodošle, vendar nezadostne in predvsem diskriminatorne do drugih domačih in tujih strokovnjakov," so pri GZS-ju zapisali v sporočilu za javnost. Kot najboljšo rešitev za ta izziv še naprej vidijo uvedbo socialne oz. razvojne kapice.
Če na GZS-ju podpirajo prenos olajšave za investicije v digitalno in zeleno s sedanjega enega leta na pet let, pa odločno nasprotujejo dvigu trošarin na alkoholne pijače in dvigu DDV-ja na sladke pijače. Ukrepa sta po njihovem mnenju nedomišljena in ne bosta dala pričakovanih rezultatov – vlada napoveduje povečanje prihodkov v državno blagajno in izboljšanje javnega zdravja –, ampak bosta še dodatno zmanjšala konkurenčnost slovenske živilskopredelovalne industrije.
Kot so navedli na zbornici, podatki kažejo, da se prodaja alkohola kljub višjim cenam ne zmanjša, sledijo pa spremembe v ponudbi, saj se na trgu poveča ponudba cenejših alkoholnih pijač vprašljive kakovosti, takšni ukrepi pa hkrati tudi dodatno spodbujajo krepitev sivega trga in nakupe čez mejo.
Trošarina je že danes 40 odstotkov cene piva
Na GZS-ju jih skrbi zlasti dvig trošarine na pivo, ki je že danes v Sloveniji med najvišjimi v Evropi oziroma več kot dvakrat višja kot v sosednjih državah, saj bi bil to nov udarec pivovarjem, ki so v tem pogledu že zdaj najbolj obremenjeni. "Delež trošarine, ki jo pivovarji plačajo državi, že danes predstavlja več kot 40 odstotkov cene piva. Preseneča pa navidezna velikodušnost vlade, ki bi kar naenkrat malim pivovarjem omogočila plačilo polovične trošarine za do 150.000 hektolitrov na leto, medtem ko imajo zdaj popust le za do 20.000 hektolitrov," so zapisali.
Ostrejši pogoji za normirance
Prav tako na GZS-ju nasprotujejo ukinitvi režima uveljavljanja normiranih odhodkov, ker je tak sistem dobrodošel predvsem z vidika administrativnih poenostavitev. "Če vlada meni, da je tak sistem nesorazmeren, potem predlagamo v razmislek možnost znižanja odstotka normiranih odhodkov, ne pa ukinitve. Če pa je težava nadzor nad normiranci, potem se mora vlada osredotočiti na ta izziv, ne pa metati vseh normirancev v isti koš," so navedli.
Na zbornici menijo, da je v Sloveniji postala stalna praksa, da se zaradi peščice kršilcev kaznuje vse, samo zato, ker institucije niso sposobne učinkovitega nadzora. Pri tem so navedli primer evidenc delovnega časa.
Druge spremembe, predvidene v tem davčnem svežnju, so po njihovem mnenju minornega pomena, zato na GZS-ju pričakujejo nov "predlog sprememb, ki naj bi, po napovedih vlade, končno posegel tudi na področje pretirane obremenjenosti plač".
OZS proti novim obremenitvam
Kot je na seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) opozoril njen predsednik Blaž Cvar, se nemško gospodarstvo ohlaja, posledice pa čutijo tudi slovenski obrtniki in podjetniki. "Kot slišimo s terena, podjetja v kovinski panogi že zaznavajo upad naročil. Še slabše napovedi za nemško gospodarstvo so za prihodnje četrtletje," so ga v sporočilu za javnost povzeli v OZS-ju.
Vlado je pozval k pravočasnemu ukrepanju. "V tem času je treba sprejeti ukrepe, ki bodo ublažili padec gospodarske aktivnosti, ne pa da gospodarstvo še dodatno administrativno in finančno obremenjujemo," je dejal.
Predsednik sekcije za promet pri OZS-ju Peter Pišek je poudaril, da je gospodarstvo tisto, ki polni proračun in skrbi za socialno državo. Prepričan je, da trenutna politika ne dela v korist gospodarstvu.
Če želimo ublažiti ohlajanje gospodarstva, moramo imeti stabilno in ugodno davčno okolje, je dejal predsednik logaške območne zbornice Bogdan Oblak. Kritičen je bil tudi do sprememb na področju normirancev. "Predstavljajte si, da bodo spremembe veljale za nazaj, torej retroaktivno. To kaže na to, da imamo v Sloveniji zares nepredvidljivo poslovno okolje," je dejal.
OZS je na vlado sicer naslovil zahtevo, da se meja za vstop v sistem davka na dodano vrednost zviša na 85.000 evrov, sistem normirancev pa se ohrani nespremenjen. Večkrat so opozorili tudi na po njihovem mnenju prepogosto spreminjanje sistema normirancev. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je opozoril, da raziskave kažejo na upad ekonomske svobode v Sloveniji. "Podjetja se že selijo v tujino, posledično dobimo manj prilivov v državno blagajno," je dejal.
Člani upravnega odbora so kritični tudi do vladnega predloga ugodnejše davčne obravnave za visokokvalificirane kadre, mlajše od 40 let, ki bi se vrnili iz tujine. Prepričani so, da gre za diskriminacijo tistih, ki se niso odselili v tujino.
Vlada bo predlog davčnih sprememb po napovedih obravnavala v sredo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje