S predsednikom sindikata Pergam in vodjo pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakobom Počivavškom se je glede napredka v pogajanjih z vlado o reformi plačnega sistema v Odmevih pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Gospod Počivalšek. Ali pogajanja ta hip še trajajo?
Da, v tem trenutku pogajanja še trajajo. Trajajo pravzaprav že od zjutraj, ko se je sestala delovna skupina, ki je skušala nekatere stvari, kar se tiče zakona, še uskladiti, od enih pa potekajo pogajanja, kjer počasi zbližujemo odprta vprašanja.

Katera so tista odprta vprašanja, ki so najbolj pereča, pri katerih ste najdlje narazen? Lahko poveste, kje se je zataknilo?
Pravzaprav v tem trenutku ostaja odprtih relativno malo členov. Tisti, ki so v tem trenutku še odprti, oziroma člen, ki je odprt, se nanaša predvsem na nekatere zahteve, ki izvirajo iz sklenjenih stavkovnih sporazumov. Na kakšen način to implementirati. Kot veste, ima stavkovne sporazume več sindikatov. Poleg tega pa za zdaj ostaja odprt še člen, ki določa urejanje neke situacije, ki je nastala v preteklosti in je po našem mnenju nekoliko problematično, da se ureja z retroaktivno veljavnostjo. Preostale zadeve so načeloma usklajene, tukaj pa še iščemo rešitve.

Zdaj vemo, kakšna je časovnica. Vlada naj bi ta teden to že obravnavala in poslala v državni zbor, v sredo naj bi podpisali dokument o usklajenosti. Bo ta časovnica zdržala? Kakšne bi lahko bile vaše napovedi glede na to, kar se dogaja danes?
Če bomo danes uspešno zaključili ta pogajanja, mislim, da je realno, da se v sredo izjava o usklajenosti zakona podpiše, da lahko zakon potem v četrtek obravnava vlada in ga pošlje v državni zbor. Zelo pomembno pa je seveda tisto, kar še sledi zakonu. Kolegi so to že prej omenili v izjavah, se pravi sklenitev kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor. Tukaj so še odprte zadeve, ki jih bo treba uskladiti, tudi nekaj podzakonskih aktov je še, ki jih bo treba uskladiti med vlado in sindikati javnega sektorja. Dela je še precej, časa pa ni več zelo veliko, tako da nas čaka tudi v nadaljevanju še obilica dela.

Zapleta se recimo pri stebrnih pogajanjih. Nekateri sindikati, recimo policisti, vojaki, že napovedujejo, da bodo v sredo odločali o morebitnih stavkah, vemo, kaj zahteva Fides ... Koliko lahko ti te težave zavrejo spremembo plačnega sistema?
Dejstvo je, da je potrebno zadostno število sindikatov za to, da se nov sistem uveljavi, torej soglasje določenega števila sindikatov. Sklenjene morajo biti kolektivne pogodbe, je pa tudi dejstvo – iz izkušenj iz preteklosti lahko to rečem –, da praktično nobena sprememba, vključno s tisto leta 2008, ni bila takšna, da bi bilo soglasje 100-odstotno. Seveda pa je pomembno, da v tem času usklajevanja skušamo doseči kar največjo stopnjo usklajenosti, ker če ni ustrezne legitimnosti sistema, v katerega se vstopa, potem je tudi težko pričakovati, da bo optimalno deloval.

Ta novi sistem naj bi začel delovati z januarjem prihodnje leto. Časa je res zelo malo, javni uslužbenci čakajo na ta datum. Omenili ste dobre kolektivne pogodbe, podzakonske akte. Kako bodo potekala ta pogajanja in koliko lahko morebitni zapleti zavrejo uveljavitev zakona?
V tem trenutku ne bi napovedoval še kakšnih prevelikih zapletov, se bo pa moralo vse skupaj odviti zelo hitro. En del današnjih pogajanj je tudi dogovor o nekakšni časovnici, v kateri je treba te zadeve izpeljati. Treba se je zavedati, da je v nadaljevanju seveda del nalog – pomemben del nalog – na delodajalcih, ki bodo morali sprejeti spremembe aktov o sistemizaciji, morali bodo pripraviti nove pogodbe o zaposlitvi oziroma anekse k pogodbam o zaposlitvi, tako da tudi pri njih je še ogromno dela in tega dela se bodo lahko v celoti lotili šele v trenutku, ko bodo znane vse pravne podlage za prehod na nov plačni sistem.

Tudi informacijske sisteme bo treba spreminjati, precej je dela. Koliko časa predvidoma boste danes še sedeli skupaj? Bi želeli danes zgodbo zapreti, zaključiti?
Da, na žalost ne morem povedati, koliko časa bomo še sedeli. To je nemogoče napovedati. Vsekakor si pa želimo, da bi zadevo pripeljali do zaključka, da se lahko posvetimo tudi preostalim vsebinam, ki jih moramo še uskladiti.