Saj se še spomnite Dirke po Franciji v letih 2022 in 2023, ko je s številnimi napadi skušal zlomiti odpor vodilnega Jonasa Vingegaarda, a Danec je bil ves čas prilepljen na njegovo kolo, zgolj pokrival je napade, in ko je raven Pogačarjeve energije padla, je s protinapadom v dveh potezah zdrvel proti rumeni majici in končni zmagi.
SOS-odmev: Analiza cestne dirke na SP-ju
"Ko bi vsaj malo bolj dirkal z glavo in ne bi tako nesmiselno razmetaval energije," je bil (dobronamerni) pomislek marsikaterega navijača in tudi kolesarskega strokovnjaka. A ravno tu je srčika Pogačarjevega uspeha. Globoko v sebi je tako napadalen, to je njegov DNK, ki sestavlja zmagovalno formulo. Zakaj bi spreminjal intuicijo in izjemno sposobnost branja dirke?
Tako kot je gorenjski volk mojster vrtenja pedalov, je še večji mojster spremljanja dogajanja, razumevanja nebesedne komunikacije, zato običajno dobro vidi, kdo je dobro razpoložen, kdo je na skrajnem robu moči, kdo se varčuje in kdaj je smiselno sprožiti napad. Čeprav se to najprej zdi "neumno," kot se je sam izrazil. Letos je kar 16 od 18 zmag (brez skupnih seštevkov in kronometrov) dosegel po (samostojnem) begu, naj je ta trajal nekaj sto metrov ali pa – kot smo videli v nedeljo – celo 100 kilometrov. Nagrada − naslov svetovnega prvaka, o katerem je tako dolgo sanjal in javno razmišljal. O nobenem drugem cilju ni nikoli govoril toliko let, s takim zanosom in željo, kar je tudi razlog, da se je zmage veselil še toliko bolj iskreno.
Športni direktor UAE-ja in nekdanji selektor Andrej Hauptman je v več pogovorih poudaril pomen igre, dokler bo njegov varovanec kolesarstvo razumel kot igro in bo v njem res užival ter iskal nove izzive, toliko časa bo uspešen. To je njegova strast, njegova ljubezen, v pripravah na novo sezono je raje naredil korenito spremembo pri treningu in z menjavo trenerja zadel v polno.
Ni kolesarja na svetu, ki bi lahko serijsko zmagoval brez ustrezne podpore ekipe, Pogačar je je v UAE-ju deležen zvrhano mero, brez nesebične pomoči preostale zelene sedmerice (nikakor ne morem in ne smem mimo idrijske lokomotive Jana Tratnika) pa bi le stežka oblekel mavrično majico.
Nedeljski razplet v Zürichu pomeni predzadnji kamenček v mozaiku slovenskih zmag na najpomembnejših dirkah v sodobnem koledarju, med katere štejemo tri tritedenske dirke, sedem največjih enotedenskih dirk, pet klasik in svetovno prvenstvo. Pogačar je z begom vseh begov Sloveniji prinesel 15. kljukico, zdaj manjka le še razvpiti kockasti pekel Pariz−Roubaix.
Tekmovanje | Slovenija | Primož Roglič | Tadej Pogačar |
Tritedenske dirke | |||
Dirka po Italiji | Roglič 2023 | 2023 | 2024 |
Dirka po Franciji | Pogačar 2020 | 2020 | |
Dirka po Španiji | Roglič 2019 | 2019 | |
Enotedenske dirke | |||
Pariz−Nica | Roglič 2022 | 2022 | 2023 |
Tirreno−Adriatico | Roglič 2019 | 2019 | 2021 |
Katalonija | Roglič 2023 | 2023 | 2024 |
Baskija | Roglič 2018 | 2018 | |
Romandija | Špilak 2010 | 2018 | |
Dofineja | Brajkovič 2010 | 2022 | |
Švica | Špilak 2015 | ||
Enodnevne dirke | |||
Milano−Sanremo | Mohorič 2022 | ||
Flandrija | Pogačar 2023 | 2023 | |
Pariz−Roubaix | |||
Liege−Bastogne−Liege | Roglič 2020 | 2020 | 2021 |
Lombardija | Pogačar 2021 | 2021 | |
Svetovno prvenstvo | Pogačar 2024 | 2024 | |
Skupaj | 15/16 | 9/16 | 9/16 |
Opombi:
− V stolpcih je naštet le prvi primer, torej prva slovenska zmaga na posamezni dirki (in kdo jo je dosegel), pri Rogliču in Pogačarju pa letnica prve zmage na vsaki od dirk. V zadnjem času pomen pridobiva tudi olimpijska cestna dirka, a vsaj za zdaj še ni na tej ravni, zato je nisem dal k izboru.
− Enodnevne dirke: gre za seznam cestnih dirk (zato v njej ni kronometrov).
Pogačar je tip kolesarja, ki bi najbrž umrl od dolgčasa, če bi moral prav vsako leto vse podrediti zgolj eni in isti dirki, kar običajno velja za junake francoske pentlje. Precej več mu pomeni raznovrstnost, pred dnevi je tako že javno povedal, da si želi vse klasike. Prav nič ne bi bil presenečen, če bi želel v zgornji tabeli v svojem stolpcu zapolniti vse za zdaj prazna polja, ki pa jih je vsako leto manj.
Še pred nekaj leti je bil po uspehih neučakan, komaj je čakal vrnitve na kolo in lov na naslednje zmage. V zadnjih letih je dodobra okusil pozitivne učinke premora, ko telo napolni z baterijami. Zato je bilo vsem jasno, da se po zgodovinskem dvojčku Giro in Tour ne bo podal še na Vuelto, na kateri bi lahko podrl vse, kar je gradil, in morda negativne posledice čutil v naslednjih sezonah.
Za tekmece je morda najbolj strašljivo spoznanje, da najbrž še ni na vrhuncu svojih sposobnosti in se na področju telesnih kapacitet še vedno razvija. Dokler bo temu sledila tudi motivacija, si lahko obeta še nekaj vrhunskih sezon.
Vse slovenske uvrstitve v deseterico na SP-jih in OI-jih
Mesto | Kolesar | Tekmovanje | Kraj in leto | Višinci |
1. | Tadej Pogačar | SP | Zürich 2024 | 4291 |
3. | Andrej Hauptman | SP | Lizbona 2001 | 4565 |
3. | Tadej Pogačar | OI | Tokio 2021 | 4582 |
3. | Tadej Pogačar | SP | Glasgow 2023 | 3385 |
4. | Andrej Hauptman | SP | Zolder 2002 | 1608 |
5. | Zoran Klemenčič | SP | Zolder 2002 | 1608 |
5. | Andrej Hauptman | OI | Atene 2004 | 2905 |
6. | Primož Roglič | SP | Imola 2020 | 4662 |
7. | Uroš Murn | SP | Salzburg 2006 | 2925 |
7. | Borut Božič | SP | København 2011 | 1925 |
8. | Jan Tratnik | OI | Pariz 2024 | 2825 |
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje