Vlado in parlament so na dogodku, ki je bil na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, sodelujoči pozvali, naj se referendum zamakne za vsaj šest, še bolje 12 mesecev, v tem času pa bi bila lahko izvedena strokovna študija pri mednarodnih neodvisnih institucijah, ki bi dala na mizo številke obeh scenarijev – z jedrsko energijo ali brez nje. Kako naj se ljudje odločajo, če ne vedo, kaj prinaša eden in kaj drug scenarij?

"Referendum je zloraba demokracije zaradi tega, ker je za vsako odločitev treba imeti prave, verodostojne informacije in podatke, ki segajo od vrednotnega, to se pravi od etičnega polja do ekonomskega, socialnega, družbenega in ne nazadnje tudi medgeneracijskega polja. Ko se odločamo o jedrski energiji, moramo upoštevati tudi to, da bodo posledice naše odločitve bremenile prihajajoče generacije," je ob robu omizja za MMC pojasnil zaslužni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, geograf, okoljevarstvenik in ustanovni član ter prvi predsednik Zelenih Slovenije Dušan Plut in dodal, da povprečen državljan enostavno še vedno nima na voljo ustreznih informacij, odločalo pa se bo na podlagi tega, s čimer nas trenutno bombardirajo iz vseh možnih kanalov.

Sorodna novica Bi Slovenija lahko pridobivala elektriko zgolj iz obnovljivih virov energije?

Po njegovem mnenju je odločitev za referendum odlično izvedena projedrska politična akcija, ki breme odgovornosti za tako ogromen projekt s pleč politike vali na civilno sfero. "To je trenutno absolutno asimetrična zgodba, prihodnje volivke in volivci oz. udeleženci referenduma razpolagajo z izkrivljeno podobo o tem, kakšne so posledice jedrske energije in kakšne so posledice odločitve za alternativno zasnovano energetsko oskrbo, v glavnem z obnovljivimi viri energije. To manjka v dosedanji razpravi, zato absolutno zagovarjam časovno premestitev referenduma, vsaj za pol leta, še bolje pa bi bilo za eno leto," je nadaljeval Plut.

"Absolutno zagovarjam, da se poraba primarne energije minimizira. Če bomo povečali energetsko učinkovitost, bodo potrebe po električni energiji bistveno manjše. Danes je tu strokovnjak za zgradbe jasno in nedvoumno opozoril, da bi lahko porabo energije za ogrevanje, se pravi tudi električne energije, dejansko zmanjšali za sedemdeset ali osemdeset odstotkov," je Plut odgovoril na vprašanje, kako gre z načrtom za brezjedrsko prihodnost skupaj zeleni prehod, ki elektrificira ogrevanje in promet, kar skokovito povečuje porabo elektrike.

Plut meni, da bi morali pri elektrifikaciji ogrevanja najprej temeljito energetsko sanirati objekte, ne pa da se toplotne črpalke priklapljajo na stare slabo izolirane hiše in stavbe. V zvezi s tem je njegova velika želja, da bi se najrevnejšim pomagalo z državnimi subvencijami energetsko sanirati njihova energetsko potratna bivališča, to pa bi tudi odpravilo energetsko revščino. "Vem, da to zveni utopistično, lahko tudi socialistično, ampak jaz pravim, da bi bilo to z vidika solidarnosti zelo pomembno," je sklenil misel.

Etični pomisleki in civilizacijska stranpot

Na vprašanje glede navedbe v knjigi, da je iznajdba jedrske energije civilizacijska stranpot, in ali to pomeni, da ima njegovo nasprotovanje jedrski energiji tudi močno ideološko podlago, je Plut odvrnil: "Ne bi rekel ideološko, brez dvoma pa ima etično podlago. Razlika proti drugim virom energije je, da je uporaba jedrske energije tesno povezana z vojaško industrijo in z izdelavo orožja za množično uničevanje, jedrskega orožja. Moj odnos do jedrske energije je drugačen kot do drugih virov energije, kajti drugi viri te dimenzije nimajo."

"Naša generacija egoistično uporablja elektriko iz jedrskih elektrarn, ne bo pa poskrbela, ker ne bo mogla, za trajno uničenje radioaktivnih odpadkov, ker radioaktivnih odpadkov ne moreš uničiti. Skrb zanje prenašamo na tisoče prihodnjih generacij. Z etičnega in vojaškega oz. nasilnega vidika se mi zdi jedrska energija oz. raba urana civilizacijsko zgrešen korak, zabloda," je še pristavil.

Zelene energije ni, tudi sončne celice so umazane

V knjigi Plut izpostavi rudarjenje urana, predelavo, hranjenje in potem razgradnjo odsluženih reaktorjev, a tudi rudarjenje kovin, ki jih potrebujemo za sončne panele in baterije, je umazano, več pa bo na koncu tudi toksičnega odpadka, ki ga je treba reciklirati, varno spraviti, da ne bo zastrupljal okolja. Jedrska elektrarna je relativno majhen objekt v primerjavi z vsemi vetrnicami in paneli ter seveda hranilniki energije, ki jih potrebuješ, da jo nadomestiš.

Na vprašanje, ali posledično ne prinaša 100-odstotni scenarij OVE večje degradacije okolja, kot če imamo v sistemu tudi jedrske elektrarne, je Plut odgovoril: "Ne, jaz se absolutno s to trditvijo ne strinjam. Res pa je, da vsaka poraba energije povzroča negativne vplive na okolje, na prostor, na ekosisteme, temu se enostavno ne moremo izogniti, zato ponovno poudarjam, da bi morali največjo pozornost nameniti zmanjšanju porabe energije. Zavedam se, da je v tem trenutku tako razmišljanje utopično, ker imamo razvojni vzorec, ki s povečano porabo energije in materialov, s povečanimi pritiski na okolje oz. prostor prinaša dvig materialne blaginje. To je paradigma rasti. Zavedam se tega, a enostavno se ne morem sprijazniti s tem, da naša generacija ravna tako, bom rekel egoistično, kar se tiče ohranjanja dobrih življenjskih razmer tudi za prihodnje generacije."

Po njegovih besedah moramo sprejeti nov razvojni vzorec, ki se bo zavedal, da nimamo nobene moralne pravice uničevati oz. slabšati življenjskih razmer prihodnjih generacij na našem planetu. "Obnovljivi viri energije prinašajo tudi številne probleme in raba sončne energije s sončnimi paneli in z baterijami in vsem tem ni nobena prava rešitev. To je samo tista prva faza. Kar pa upam in sem prepričan, da je mogoče, da se bodo začeli pri sončnih panelih uporabljati materiali, ki nimajo negativnih vplivov na okolje," je še navedel Plut, ki upa, da bomo čim prej dosegli "civilizacijski preskok" in nehali razmišljati le o tem, kako bomo še povečali porabo energije.

A pot do tja bo trnjava, kajti vsi ljudje na tem planetu si želijo več materialne blaginje in ne manj. "Zelo pomembno je ozaveščanje ljudi, predvsem mlade generacije, da ne bodo tega sprejeli kot ne vem kakšno omejitev, ampak bodo vzeli to kot normalno smernico v življenju. Ko dosežeš določeno stopnjo materialne blaginje, ni potrebe, da bi to materialno blaginjo v neskončnost povečeval, ker to okoljsko in prostorsko ni mogoče," je sklenil misel Plut.

Kaj je dražje hranilniki ali JEK 2?

Jedrski gigavat je na voljo 24 ur na dan celo leto. Ponoči, ko ne piha veter, je proizvodnja iz vetra in sonca kljub instaliranim stotinam gigavatov moči enaka ničli. V knjigi je omenjena rešitev v obliki hranilnikov, pretočnih elektrarn, baterijskih hranilnikov itd., a postavi se vprašanje, kakšen je strošek.

"Mislim, da v tem trenutku še ni mogoče dati zelo natančnega in zanesljivega odgovora. Optimizem mi vzbuja dejstvo, da se bodo stroški proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije še naprej drastično zniževali, in tukaj vidim tisto rezervo, da iz finančnega vidika ta prehod ne bo tako drag. Absolutno bomo potrebovali modernizacijo elektroenergetskega omrežja, tudi če bomo zgradili jedrsko elektrarno, kajti vsaj polovico prihodnje proizvodnje električne energije bo v vsakem primeru vezana na obnovljive vire energije," je na vprašanje, ali ne bo gradnja zadostnega števila hranilnikov energije veliko dražja kot gradnja JEK-a 2, odgovoril Plut.

Sorodna novica Tiselj: Brez JEK-a 2 bo za energetiko najpomembnejši drugi tir, da bomo vozili premog

Je Nemčija dokaz, da brez jedrskih elektrarn ne gre?

Nemčija je v OVE, sončne panele in vetrnice, investirala ogromen vložek, hkrati pa se je odločila zapreti jedrske elektrarne. Posledično se je bila primorana spet opirati na premog, uvoz elektrike iz poljskega premoga in ruski plin, kar je katastrofalno za okolje, če se želimo izogibati izpustom CO2. Zdaj se, kot kaže, zaradi predrage energije deindustrializira in je zašla v resne gospodarske težave.

"Rekel bi, da je na drugi strani Danska dokaz, ki je zelo uspešna država, pa tudi Avstrija, ki je imela že zgrajeno jedrsko elektrarno in so se ji potem na referendumu odpovedali. Če bi bil jaz na nemškem mestu, ne bi šel v predčasno radikalno zaprtje vseh jedrskih elektrarn. Mislim, da je bilo to prehudo, zapirati bi morali postopoma. Izpostavil bi drug vzorec, ki se mi zdi izjemno pomemben za Slovenijo in nam je blizu po geografskih značilnostih – to je švicarski primer. Tam so šli v to, kar tudi sam predlagam, se pravi zmanjšati primarno energijo, minimalno povečati električno energijo, uporabljati obnovljive vire energije in postopoma zapirati obstoječe jedrske elektrarne ter ne graditi novih jedrskih elektrarn. Švica je do te odločitve prišla na osnovi referenduma," je na vprašanje, ali je Nemčija kronski dokaz, da brez jedrskih elektrarn enostavno ne gre, odvrnil Plut.

Sorodna novica Gregorič: "Moramo se zavedati, da bo JEK 2 10-krat ali 20-krat dražja naložba, kot je bil Teš 6"

Podaljšanje obratovanja in zlovešči TEŠ 6

Nemški primer nas torej po Plutovih besedah uči, da moramo obstoječo elektrarno v Krškem ohraniti v pogonu čim dlje oz. toliko časa, da bomo lahko izvedli počasen in mehak prehod na OVE. "Manevrski prostor potrebujemo. Imamo pa veliko breme, ki me izjemno skrbi, dediščino skorumpiranega, finančno zgrešenega in očitno tudi energetsko zgrešenega projekta TEŠ 6. Če se ta zgodba ponovi pri jedrski elektrarni Krško, potem nas čaka res katastrofičen scenarij. Mislim, da že to dejstvo bi moralo zadostovati zato, da si vzamemo malo več časa za tako pomembno, jaz bi celo rekel strateško najbolj pomembno razvojno odločitev v Sloveniji po osamosvojitvi," je opozoril Plut, ki si želi, da bi državljani pred referendumom v roke dobili verodostojne podatke in izračune tako za jedrsko kot nejedrsko energetsko pot Slovenije v prihodnost.

"Bil sem tudi v hudi moralni dilemi, glede na to, da nasprotujem jedrski elektrarni Krško že od njenega začetka, a si ne predstavljam v tem trenutku, moram zelo odkrito povedati, da bi lahko energetski prehod Slovenije opravili brez podaljšanja obratovanja obstoječe jedrske elektrarne Krško," je Plut opozoril, da mora biti prehod na OVE čim bolj postopen.

Po njegovih besedah bi strošek JEK-a 2 verjetno presegel 15 milijard evrov, kar je toliko denarja, kot ga je v slovenskem letnem proračunu. "Kako bomo preživeli s tako velikim projektom? Ali je kdo prevzel odgovornost za TEŠ 6, ali se bo zgodba ponovila z desetkratnim zmnožkom? Kdo zagotavlja, da bo civilna družba lahko nadzorovala to investicijo? Ob fiasku in lažeh, ki so prihajali glede TEŠ-a 6," je Plut posvaril, da se zgodba lahko spet ponovi.

Plut: Renesansa jedrske energije ne obstaja

Avtor knjige Jedrska energija – ne, hvala! Plut je na predstavitvi sicer v uvodu zavrnil tezo, da naj bi se trenutno odvijala nekakšna renesansa jedrske energije, saj da je leta 1996 jedrska energija pokrivala 17,5 proizvedene električne energije, zadnji podatek za leto 2023 pa kaže, da danes jedrske elektrarne proizvajajo samo še devet odstotkov svetovne elektrike. "Govoriti o tem, da bo jedrska energija rešila prihodnost človeštva, je popolnoma zgrešena postavka," je bil neposreden.

Plut je opozoril, da gre zgodba zelenega prehoda v smeri, da je prihodnost človeštva v rabi obnovljivih virov energije (OVE), a prepričanje, da bo OVE rešil energetsko prihodnost, je po njegovem mnenju napačna. "To je moje ključno sporočilo, danes bi se morali predvsem pogovarjati o tem, kako varčevati, zmanjšati porabo primarne energije," je povedal Plut in dodal, da se dogaja ravno obratno, da zeleni prehod prinaša paradoks, ki z elektrifikacijo ogrevanja in prometa povečuje porabo elektrike.

Če smo pripravljeni sprejeti to, tako Plut, da se bo poraba elektrike do leta 2050 podvojila, potem lahko pozabimo na razmišljanje, da je vloga obnovljivih virov pozitivna. "V tem primeru bo tudi vloga obnovljivih virov energije negativna, kajti sporočilna nota, da lahko podvojimo električno energijo, pomeni, da bomo ohranili vse porabnike, da bomo še povečali njihovo porabo in da bomo, kar je zame ključno, ohranili tisto osnovno paradigmo, da je dvig blaginje mogoč samo d povečanjem porabe energije," je poudaril. Trenutno je človeška dejavnost po njegovih besedah zastavljena tako, da porabi ogromno energije in materialov ter s pozidavo in degradacijo prostora presega zmogljivost planetarnega ekosistema za dvakrat.

Pri tem ne sme po Plutovih besedah izostati niti premislek, da je na svetu ogromno ljudi, ki nimajo pokritih niti osnovnih potreb po energiji. "Mi kot razsipna družba se moramo spraševati predvsem o tem, kako zmanjšati porabo energije, da bodo lahko tisti, ki res energijo eksistenčno potrebujejo, zadovoljili svoje materialne potrebe, vsaj tiste osnovne, če jim bomo to dovolili," je dodal.

Lukšič: Kakovost življenja, ki jo imamo, je problematična

Andrej A. Lukšič s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je za omizjem v uvodu opozoril, da je javna sfera polna informacij o jedrski energiji zgolj z ekonomskega in ekološkega vidika, popolnoma pa v javni razpravi umanjka umeščanje jedrske energije v družbeni in zgodovinski kontekst. Koncept energetske politike, ki je temeljil na nenehni rasti porabe, je bil po njegovih besedah v 20. stoletju upravičen, saj je to bil nujni pogoj za industrializacijo in rast kakovosti življenja. Oblikoval se je koncept potrošniške družbe, ki ga imamo še danes za vzor.

Referendumsko vprašanje po Lukšičevih besedah skriva implikacijo 'ohranjanja kakovosti življenja'. "Ali ste za zagotovitev stabilne oskrbe z električno energijo, pomeni, da zagotovimo kakovost življenja takšnega, kakršnega imamo. Kakovost življenja, ki jo imamo, pa je problematična, ker sam način bivanja je tisti, ki ga je treba postaviti pod vprašaj, pod drobnogled, reflektirati. Ta družboslovni, zgodovinski kontekst umanjka," je povedal na omizju.

Kus: Priča smo zori sončne dobe

Po besedah nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za okolje, ki se je specializiral za podnebno krizo, Zorana Kusa knjiga zelo uravnoteženo predstavi dva mogoča scenarija energetskega prehoda Slovenije. Prvi je čisti OVE-scenarij, ki vključuje hranilnike in prenosnike energije, drugi scenarij pa se močno naslanja na jedrsko energijo z gradnjo drugega bloka krške jedrske elektrarne, kot to predlagajo vlada, državni zbor in državna energetika.

"Knjiga sporoča – obnovljivi viri energije, predvsem sončne, so absolutni zmagovalec zelenega in trajnostnega energetskega prehoda. K temu uspehu prispevajo pospešene inovacije in konkurenca, digitalizacija in umetna inteligenca, eksponentni razmah kapacitet ter rapidno padajoče cene energije, dodatno pa prevlado obnovljivih virov omogočajo tudi stroškovno učinkoviti hranilniki energije, velike zmogljivosti za presežke elektrike iz obnovljivih virov ter naprave za izdelavo zelenega vodika in drugih prenosnikov energije. Celotni stroški kapitala za jedrski scenarij bi bili bistveno višji kot za kombinirani energetski scenarij z obnovljivimi viri za enako količino proizvedene energije, cena elektrike iz JEK-a 2 pa bi bila daleč najvišja med vsemi viri energije," je povedal Kus in dodal, da smo trenutno priča "zori sončne dobe in največje svetovne energetske revolucije v zgodovini".

Kus je opozoril, da alternativnih stroškovnih izračunov za oba scenarija, z jedrsko energijo in brez, sploh nimamo na voljo, zato ne moremo govoriti o informiranem, še manj pa racionalnem odločanju ljudi na referendumu.

Detela: Ne mudi se, prihajajo nove tehnologije

Fizik in inovator Andrej Detela pa je povedal, da glede načrtovanega projekta JEK 2 informacije v medije dežujejo iz precej ozkih krogov, energetike, politike in finančnih lobijev. Svet se po njegovih besedah intenzivno spreminja. "Ali lahko verjamemo, da bo čez 60 let vse enako na svetu, kot je zdaj, ker če se odločamo o jedrski elektrarni, se odločamo za vsaj za 60 let naprej. Ko se je govorilo o TEŠ-u 6, niso vedeli, da se bodo energetski kuponi zelo podražili, kako pa naj zdaj vemo, kako bo v naslednjih 60 letih?" se je retorično vprašal.

Po besedah Detele se svet spreminja in da dejansko na plano prihajajo nove ideje, ki bi lahko rešile energetski problem. "Po svetu se intenzivno raziskujejo popolnoma novi viri energije, o katerih se zelo malo govori v javnosti, ampak to pomeni, da ne gre za desetletja, da gre mogoče celo samo za leta in že bodo nove možnosti prišle na plan," je napovedal, da so na vidiku nove čistejše tehnologije pridobivanja električne energije.