Deželan je koordinator doktorskega študija Ameriške študije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Zaposlen je na Katedri za analizo politik in javno upravo in na Centru za politološke raziskave na FDV-ju. V videokastu ZDA 2024 se je v pogovoru z Igorjem E. Bergantom dotaknil več vidikov ameriške družbe in odnosa Evropejcev do Američanov.
Na vprašanje, kako dobro Slovenci oziroma Evropejci poznamo deželo čez lužo, je Deželan dejal: "Poznamo nekaj ključnih institucij in ključne figure, a smo daleč od tega, da bi poznali, kako ameriška družba res deluje. Od tu potem pogosto prihaja fascinacija nad različnimi zgodbami oziroma tudi nesmisli, ki lahko prihajajo s tega prostora. Ker preprosto ne razumemo vzrokov za to. Tako da bi lahko dejali, da gre za nepoznavanje, pogosto pa tudi nekritično komentiranje tako posameznih politik kot pobud, ki prihajajo iz ZDA."
Kako torej deluje tako velika država, kot so ZDA, v kateri živi 350 milijonov ljudi? "Pogosto utopično gledamo na delovanje določenih institucij, kajti ZDA so same po sebi fascinacija tudi zato, ker so tako uspešen projekt na svetovni ravni. Uspeh Amerike v tako kratkem času je neverjeten, zato tudi vzbuja navdušenje, ne nazadnje tudi strahospoštovanje. V vsakem kančku delovanja Amerike lahko najdemo tudi nekaj, kar je uporabno za družbe, ki so starejše, imajo več prtljage in omejitev. ZDA delujejo na zelo zanimiv način, predvsem precej bolj 'od spodaj navzgor', kar se z značilnostjo sodobne države pojavlja tudi kot problem. Ameriška družba je vse bolj atomizirana. Ljudje se zatekajo k svojim mehurčkom, centralne strukture, ki bi to povezovala, pa ni." Tudi zato je ocenil, da je demokracija v ZDA v letu 2024 ogrožena. Po njegovem je ogrožena že dlje časa, le predsedniška volilna tekma je to še bolj pokazala.
Prepad med evropskimi in ameriškimi sanjami
Glede odnosa Slovencev do ZDA je Deželan dejal, da ni tako "kritizerski", ampak precej bolj zdrav kot odnos povprečnega Evropejca. "Morda gre za zgodovinsko izkušnjo. Pestrost idej, ko gre za ZDA, je v tem prostoru precej bogata. Seveda pa je bila predvsem pred ukrajinsko krizo podoba ZDA v marsikaterem pogledu demonizirana. V marsičem tudi z razlogom. Sami imamo evropske sanje, ki so v marsičem drugačne od ameriških sanj. Evropske sanje imajo specifične vrednote, ki jih ameriške sanje ne zasledujejo oziroma so pri njih zelo nizko na lestvici vrednot." V te smislu je poudaril, da je pri mladih Američanih vrednota številka ena individualno zadovoljstvo. "To je nekaj, česar Evropejci ne delijo na enak način. Se pa ti vzorci krepijo tudi v Evropi."
Trump kot predstavnik "protisistemskosti"
Profesor na FDV-ju in velik poznavalec delovanja ZDA se je dotaknil tudi demografskih sprememb, saj napovedi ameriškega statističnega urada kažejo, da bo leta 2050 v ZDA živelo enako število belcev kot nebelcev. "Generacije 16-letnikov so že danes v večji meri nebele kot bele. Pri tem naraščajo tisti latinskega rodu. Prirast prebivalstva je predvsem na račun migracij. Tudi ameriška administracija, ne le predsednik in njegova ekipa, ampak splošno gledano, tudi vse institucije, so vse bolj nebele. To je zato precejšnja grožnja za Ameriko in 'podobo sanj', ki jo še vedno mnogi znotraj ZDA delijo in jo tudi reproducirajo. Tako da ima Amerika dolgoročno zelo velik problem, ker ni razrešila osnovnih razvojnih paradoksov. Vidimo pa, da še posebej določene politične frakcije ves čas igrajo na to karto, ker je seveda zelo uspešna."
S tem je mislil na republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, za katerega je dejal, da predstavlja popolnoma nov mobilizacijski dejavnik, ker uteleša nekaj, česar njegovi predhodniki niso imeli. To je protisistemskost. "To pa je nekaj, kar zelo dobro odraža duh Američanov, ki so počasi že zasičeni s tem političnim razredom."
Sogovornika sta se dotaknila tudi izida predsedniških volitev. Je zelo pomembno, kdo bo zmagovalec, Kamala Harris ali Donald Trump? "Lahko bi rekli, da je manj pomembno, kdo bi bil zmagovalec na demokratski strani in zelo pomembno, če zmaga Trump. Trump je namreč predstavnik identitetne politike, in čeprav morda sam ne deli teh prepričanj, mu je vendarle nekako uspelo generirati svojo podporo ravno z ljudmi, ki imajo tudi značilnosti protekcionizma, izolacionizma, na neki način tudi favoriziranja slike bele Amerike. To pa za Neameričane ni najbolj najboljša slika, predvsem v kontekstu vloge Amerike v mednarodnem prostoru," je dejal.
Dvostrankarski sistem vodi v skrajno polarizacijo
Deželan je tudi poudaril, da dvostrankarski sistem, kot ga poznajo v ZDA, sploh v kombinaciji z družbenimi omrežji, vodi v "skrajno polarizacijo", zato bo verjetno treba poiskati novo politično pot. "Kakšno? Tu se verjetno kaže potencial Amerike kot demokracije 'bottom up'. Čeprav na svetovni ravni stvari ne delujejo, so na lokalni ravni lahko oblasti zelo odzivne na potrebe prebivalstva. V tem kontekstu imajo ZDA velik potencial. Težava pa je v tem, da gre za izjemno velik sistem, ki ima sam po sebi zaradi narave demokracije tako imenovano aristokratsko tezo in hkrati temelji tudi na zelo močni vojski, ker jo tudi zelo potrebuje."
Bergant in Deželan sta v pogovoru razmišljala tudi o tem, česa se Evropa lahko nauči od ZDA, ali gre Evropa v smeri Združenih držav Evrope ter kako bi bilo to všeč ZDA. Prisluhnite jima v spodnjem videokastu!
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje