Novi zakon o medijih po navedbah ministrstva za kulturo prinaša prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih, glavni namen pa je zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju.

Predlog bi omogočil pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne pomoči države. V novem zakonu tako prenavljajo in finančno krepijo zdajšnji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem.

Sorodna novica DNS: Višino letne pomoči novinarstvu je treba zapisati v zakon o medijih

Po novem zakonu bo namreč mogoče med drugim spodbujati razvojne projekte v medijih, subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov, piše v predlogu zakona. Za državno finančno podporo ne bodo mogli kandidirati mediji, ki so v (prevladujoči) lasti javnih subjektov ali političnih strank.

Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko novi zakon določa tudi večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti. Prinaša tudi nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij (medijske koncentracije). Po novem postopku bo moral regulator presojati koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost. Za oceno koncentracij na medijskem trgu bo pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).

Kritike prenosa ocene koncentracij na Akos

Ta rešitev je, kot je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić, deležna kritik, češ da Akos z zakonom o medijih pridobiva preveliko moč – že zdaj namreč opravlja naloge na področju pošte, železnice, elektronskih komunikacij in operaterjev, opozarja odvetnik Cene Grčar: "Zdaj so dobili pa še tisk pod svojo jurisdikcijo. Vsaj v smislu koncentracije. Agencija, ki je strokovni organ na področju elektronskih medijev, recimo televizije, bo zdaj dobila še pristojnost presoje koncentracije tiskanih medijev. To je pa spet nekaj novega zanje."

Težava bi bila lahko tudi neodvisnost delovanja agencije, saj direktorja Akosa neposredno imenuje vlada. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pomisleke zavrača in pojasnjuje, da tako ureditev zahteva evropska zakonodaja: "Akos je tukaj neodvisna agencija, ki lahko vodi take postopke. Zdaj mislim, da se s tem dejansko depolitizira in umika stran od ministrstva."

Zakon je lahko dober, vendar če se ne izvaja, težav na področju koncentracije ne bomo rešili, je za Radio Slovenija dejal odgovorni urednik Primorskih novic Denis Sabadin: "Saj mi smo že zdaj imeli zadnjih 20 let prepoved koncentracije in združevanja medijev, ampak pri tem nismo bili uspešni. Koncentracija se je izvedla in tu nazaj več ne moremo iti."

Akos opozarja, da nima dovolj kadrov

Predmet presoje bo vsak nakup medija, vsaka koncentracija. Odvetnik Grčar ocenjuje, da bodo ti postopki verjetno zelo dolgotrajni: "Ker če bo kakšna resna koncentracija, bomo imeli dva organa, ki bosta odločala na področju medijev. Eden je agencija za varstvo konkurence po svojih postopkih: finančno, trg, deleži. In Akos, ki bo odločal po svojih postopkih. In to bo lahko trajalo tri, štiri leta."

Na Akosu opozarjajo, da trenutno nimajo dovolj kadrovskih zmogljivosti za izvajanje novih pristojnosti. Tudi za področje presoje koncentracije bodo zato potrebovali več novih strokovnjakov, je še poročal Radio Slovenija.

V koaliciji ob podpori napovedujejo, da bodo predlog še dopolnili

Predlog zakona je po mnenju koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica pomemben za nujno posodobitev medijske zakonodaje. Poslanka največje poslanske skupine Svoboda Sara Žibrat je med novostmi v predlogu zakona poudarila državne pomoči medijem. Če je vrednost letnih razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin še lani znašala tri milijone evrov, se letos medijem obeta dodaten milijon, leta 2026 pa osem milijonov evrov.

Žibrat je tudi navedla, da bodo predlog dopolnili. Tako bodo z ministrstvom za kulturo govorili tudi o zadnjih pripombah Društva novinarjev Slovenije. Opozorila je, da sredstva za inšpektorat za kulturo ne bodo dovolj za nadzor nad mediji. Treba bo tudi jasno zapisati določbe v povezavi s prenosom radijskih programov posebnega pomena na analogno radiodifuzijo in določbe v povezavi z oglaševanjem vplivnežev.

Določene pomisleke imajo v Svobodi tudi o novem postopku presoje koncentracije pri prevzemu ali združevanju medijev. Kot je dejala, menijo, da bi morali ohraniti prag koncentracije, pri tem pa zagotoviti dodatno varovalko. Skrbi jih tudi prenos večjih pooblastil na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos).

Tudi poslanec SD-ja Jonas Žnidaršič je poudaril, da so potrebni določeni popravki. Dejal je, da SD ostaja odprt za izboljšave, ki bodo pripomogle k oblikovanju medijskega okolja, odpornega proti pritiskom in usmerjenega v javni interes. Hkrati predlog ponuja več pomembnih rešitev, od jasnejše regulacije medijskega lastništva, državnega oglaševanja in omejevanja sovražnega govora.

Po besedah poslanke Levice Tatjane Greif je predlog "sodoben, koncizen, premišljen, široko usklajevan in prepotreben". Meni, da prenaša številne rešitve, denimo opredelitev medijev, prenovljeni medijski razvid, nove postopke za presojo medijske koncentracije in uskladitev z evropsko zakonodajo. Predlog je Levica podprla, poslanec Miha Kordiš pa se je vzdržal.

Opozicija opozarja na pristransko dodeljevanje sredstev

V opozicijskih strankah SDS in NSi so bili do predloga kritični. Poslanka NSi-ja Iva Dimic meni, da levica s predlogom zakona vzpostavlja "popoln nadzor nad mediji". Poudarila je, da bo vsakokratna vlada z uredbo podrobneje določila merila za dodeljevanje državne pomoči, ki jo bo razdelilo ministrstvo na predlog strokovne komisije. "Je to zasledovanje nepristranskosti in neodvisnosti medijev," se je vprašala Dimic.

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik meni, da je predlog zakona škodljiv. Poudaril je pristransko dodeljevanje državne pomoči tako imenovanim prijateljskim medijem, kar bo po njegovem mnenju še povečalo njihovo odvisnost. Kot je dejal, "gre za ustrahovanje neodvisnih medijev, omejevanje pluralnosti in demokratični deficit".

Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza meni, da je posodobitev medijske zakonodaje nujna. Predlog zakona podpira in ščiti vse medije v Sloveniji, je dejal, ravno mediji pa so zelo pomembni za madžarsko in italijansko narodno skupnost. Kot je dejal, imajo zaposleni tako v javnih kot zasebnih medijih težavne delovne pogoje. Predlog zakona je Ziza sicer podprl, poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath pa je glasoval proti.

Poslanci so se v razpravi strinjali, da je posodobitev medijske zakonodaje potrebna. Toda opozicija je večkrat poudarila, da predlog zakona pušča številna odprta vprašanja pri financiranju medijev in nadzoru nad mediji, ki bi ga izvajal Akos. Prav tako so opozorili na nejasno opredelitev medijev. Poleg tega so v SDS-u in NSi-ju večkrat poudarili izjemne posege Svobode v medije, medtem ko so v koaliciji opozorili, da je ravno zdajšnja opozicija, ko je bila v vladi, mnogokrat kratila svobodo medijev. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je SDS-u očitala tudi širjenje dezinformacij, tudi v povezavi s predlogom zakona.