"V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) že več kot desetletje pričakujemo spremembe medijske zakonodaje," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da so doslej "aktivno in konstruktivno" sodelovali v vseh javnih razpravah o predlogih medijskih zakonov. Tudi na besedilo tega predloga zakona, ki je v DZ-ju prestal prvo obravnavo, so točno pred letom dni podali obsežen komentar, oglasili pa so se tudi maja 2024, ko je bil predlog poslan v medresorsko usklajevanje, so spomnili.

Na splošno sicer v DNS-ju ocenjujejo, da je zakon kljub pomanjkljivostim nujen. "Popolna zavrnitev bi slovenski medijski prostor obsodila na zastarel in neučinkovit obstoječi zakon o medijih," so poudarili. Menijo pa, da je nekatere člene zakona treba še popraviti oz. jih dopolniti.

"Ne glede na to, da je ministrstvo upoštevalo nekatere naše predloge, bolje razdelalo sheme državne pomoči in definiralo, da bo pomoč namenjena tiskanim in digitalnim medijem, kar je napredek od predloga izpred enega leta, pa rešitve kljub temu niso izpolnile naših pričakovanj," so dejali.

Shema pomoči

Predlog zakona namreč pomeni samo pravno podlago, da vlada sme oblikovati sheme pomoči, predvideva sicer šestmesečni rok, v katerem naj bi vlada sheme oblikovala, vendar je končna odločitev, kdaj in kako bo vlada to uredbo sprejela, izključno v njenih rokah, kar po mnenju društva pomeni, da bo preveč odvisna od dnevne politike. "Če prav razumemo zapisano, bo po novem tudi redni letni razpis, kot ga poznamo že zdaj, del te uredbe in bo torej lahko podvržen vladni samovolji," so opozorili.

Sorodna novica Predlog zakona o medijih ob podpori koalicije in kritikah opozicije prestal prvo obravnavo v DZ-ju

Poudarili so, da predlog zakona ne definira višine letnih sredstev, celoten mehanizem bo s tem podvržen nestabilnosti in politični pristranskosti. Višina sredstev bi morala biti v zakonu zagotovljena, prav tako bi morala izhajati iz vnaprej ugotovljenih dejanskih potreb pri zagotavljanju javnega interesa v medijih, kot ga opredeljuje zakon. Zato predlagajo dopolnitev, da se zagotovijo sredstva v letni vrednosti, ki ustreza vrednosti 15 odstotkov zneska prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija, ki je bil zbran v prejšnjem letu.

Opozorili so tudi, da letno projektno financiranje prinaša veliko administrativno obremenitev tako za pristojno ministrstvo kot za prejemnike sredstev ter zmanjšuje učinkovitost in racionalnost celotnega mehanizma. Zato predlagajo, da se v zakon jasno zapiše, da gre za financiranje eno- ali večletnih projektov.

Po mnenju društva je dejavnik tveganja lahko tudi komisija, še posebej v kombinaciji z nedefiniranim sistemom in ohlapnimi merili za presojo projektov. "V DNS smo si želeli model, ki bi se izvajal čim bolj avtomatično in prek katerega bi država nediskriminatorno financirala del stroškov produkcije, torej stroškov dela," so zapisali.

Združenje avtorjev Slovenije

Podpirajo predlog kolektivne organizacije ZAMP – Združenja avtorjev Slovenije, da se od izdajateljev medijev, ki želijo biti deležni finančne pomoči iz omenjenega naslova, upravičeno pričakuje tudi zagotavljanje pogojev za uporabo objavljenih vsebin na podlagi zakonite licence in omogočanje uveljavljanja ter ustrezne poravnave nadomestil tudi avtorjem.

Predlagajo novi 51. člen, ki bi opredeljeval status nepridobitnega medija posebnega pomena za tiskane in digitalne medije. Do tega statusa naj bodo upravičeni mediji, katerih izdajatelji so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju medijev.

Predlog zakona sicer navaja, da podpira delovanje medijev, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev, status je naveden tudi kot prednostno merilo. "Vendar v DNS-ju ne vidimo razloga, zakaj bi bili tiskani in digitalni nepridobitni mediji diskriminirani, saj imajo radijski in televizijski nepridobitni programi status posebnega pomena, opredeljen že v obstoječem zakonu," menijo. "Smo proti zniževanju standardov zagotavljanja vsebin lastne produkcije lokalnih in regionalnih programov posebnega pomena in deregulaciji povezovanja teh programov v mreže," so zapisali.

Pri pravici do popravka pa v DNS-ju zahtevajo podaljšanje rokov za objavo popravka v digitalnih medijih na tri delovne dni in pričakujejo, da se ohrani možnost revizije na vrhovnem sodišču brez dodatnih pogojev.

Po mnenju oglaševalske zbornice predlog odpira vrata političnemu vplivu

Na predlog novega zakona o medijih so se odzvali tudi v Slovenski oglaševalski zbornici. Pri Slovenskem združenju medijev, ki deluje pod okriljem zbornice, pozdravljajo prizadevanja vlade za posodobitev medijske zakonodaje. Ob tem izražajo zaskrbljenost, saj menijo, da predlog novega zakona o medijih uvaja spremembe, ki bodo odprle vrata političnemu vplivu ter ogrožale novinarsko neodvisnost in ekonomsko vzdržnost slovenskih medijev. Med najbolj problematičnimi elementi zakona navajajo postopek dodelitve finančne podpore medijem, postopek pri državnem oglaševanju, obsežno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) in slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti.

V zvezi s postopkom dodelitve finančne podpore medijem menijo, da določila predloga zakona vsakokratnemu ministru, torej vladajoči politični opciji, podeljujejo pooblastila v prevelikem obsegu, da bi bilo mogoče zagotoviti, da ne prihaja do razdeljevanja finančne podpore medijem tudi z vidika favoriziranja trenutni vladajoči politični opciji bližjih medijev.
Pozdravljajo predlog, da vsakokratni minister o razdelitvi sredstev iz naslova finančne podpore ne bi odločal arbitrarno, ampak na predlog strokovne komisije. Na sistemski ravni mora zakon zagotoviti transparentnost in politično neodvisnost pri dodeljevanju sredstev ter vzpostaviti mehanizem, da se v največji možni meri prepreči morebitno arbitrarno odločanje, poudarjajo.

V zvezi s postopkom pri državnem oglaševanju opozarjajo na 66. člen predloga zakona. Ta določa, da se sredstva dodeljujejo na podlagi "preglednih, objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih meril," vendar konkretna pravila in merila niso opredeljena v zakonu.
"Ta odgovornost je prepuščena javnim subjektom in priporočilom vlade. Težava tukaj je, da pomanjkanje jasnih pravil povečuje tveganje za arbitrarnost pri oglaševanju in omogoča različne interpretacije ter morebitno diskriminacijo določenih medijev," poudarjajo.

Kot problematično opozarjajo tudi na obsežno vlogo Akosa, ki bi z novim zakonom pridobil široka pooblastila za sprejemanje občutljivih odločitev o distribuciji in vsebini medijev ter o koncentracijah na področju medijev. To bi predstavljalo znatno tveganje za izvajanje političnega vpliva in bi ogrozilo neodvisnost medijev, tudi ob dejstvu, da direktorja in člane sveta Akos imenuje neposredno vlada, so opozorili.

Med problematičnimi elementi predloga zakona dodajajo tudi slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti. Ta bi lahko povzročila zmoten zaključek, da izdajatelj ali z njim povezana oseba ne sme tržiti svojih lastnih vsebin, navajajo.
"Vsak izdajatelj kot gospodarska družba ima med svojimi dejavnostmi določeno tudi oglaševalsko dejavnost. Če želi predlagatelj preprečiti lastniško povezavo medija in oglaševalske agencije, pa naj to jasno zapiše," so sporočili.