Odgovornost za rusko invazijo v Ukrajini je pripisal Evropi in Ukrajini. "V Evropi je nepremišljena širitev zavezništva (Nato) že pripeljala do ukrajinske krize," je Lavrov povedal v Johannesburgu.

Dejal je, da je rešitev konflikta mogoče najti le, če se odpravijo "vzroki za krizo v Ukrajini". Pri tem se je zavzel za uveljavljanje verskih in jezikovnih pravic.

Rusija je namreč invazijo v Ukrajini pred skoraj tremi leti med drugim utemeljila tudi z obtožbami, da Kijev zatira rusko govorečo manjšino na vzhodu Ukrajine.

Lavrov je vlado v Kijevu označil za rasistično in Zahod obtožil, da podpira neofašistična gibanja v Ukrajini. Spet je dejal, da so bili torkovi pogovori delegacij ZDA in Rusije v Riadu dobri in da je Washington spoznal, da mora varnost v Evropi vključevati tudi varnost Rusije, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Srečanje zunanjih ministrov skupine G20 sledi koreniti spremembi zunanje politike ZDA do Ukrajine po nastopu predsedniškega mandata Donalda Trumpa. Washington namreč od Ukrajine v zameno za vojaško in drugo podporo zahteva dostop do redkih rudnin. Hkrati je Trump odpravil politiko mednarodne izolacije Rusije, kar je povzročilo zaskrbljenost tako v Ukrajini kot v Evropi.

V skupini G20, v kateri je 19 držav ter Evropska unija in Afriška unija, obstajajo globoka razhajanja v vrsti pomembnih vprašanj, kot so vojna v Ukrajini in podnebne spremembe, pa tudi v tem, kako odgovoriti na spremembe v ameriški politiki po vrnitvi Trumpa v Belo hišo.

Peking podprl Trumpova prizadevanja

Kitajska je na zasedanju zunanjih ministrov držav skupine G20 podprla Trumpova prizadevanja za dosego dogovora z Rusijo o končanju vojne v Ukrajini.

Kitajski zunanji minister Vang Ji, ki se je ob robu sestal z ruskim kolegom Lavrovom, je na zasedanju v Johannesburgu dejal, da "Kitajska podpira vsa prizadevanja za mir, tudi nedavni dogovor ZDA in Rusije" in da je pripravljena "imeti konstruktivno vlogo" v politični rešitvi za Ukrajino, so po poročanju portala Politico sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva.

"Kitajska upa, da bosta vpleteni strani našli vzdržno in trajno rešitev, ki bo upoštevala medsebojne pomisleke," je še dejal.

Kitajska je v ruski vojni proti Ukrajini ena najpomembnejših zaveznic Rusije, pri čemer so jo zahodne države obtožile, da ji zagotavlja material in tehnologijo za krepitev oborožitve. Kitajska je to večkrat zanikala in vztrajala, da je v vojni nepristranska.

Januarja sta kitajski in ruski predsednik Ši Džinping in Vladimir Putin napovedala poglobitev vezi med državama, pri čemer sta po navedbah Politica gradila na izjavi, ki sta jo podpisala tik pred rusko invazijo v Ukrajini februarja leta 2022, ko sta poudarila, da kitajsko-rusko sodelovanje nima meja.

Madžarska bi lahko nasprotovala podaljšanju sankcij proti Rusiji

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je medtem dejal, da bi lahko Madžarska kljub pritiskom Bruslja nasprotovala podaljšanju sankcij proti Rusiji, ker ne želi ogrožati mirovnega procesa in pogovorov med Moskvo in Washingtonom.

Del že uveljavljenih sankcij proti Rusiji morajo članice EU-ja soglasno podaljšati, sicer bodo 15. marca prenehale veljati.

"Jasno je, da provojni evropski politiki hitijo naprej in skušajo otežiti vzpostavljanje miru, saj v Bruslju nenehno skušajo sprejemati odločitve, ki bi lahko ovirale mirovni proces," je v izjavi za madžarske medije povedal Szijjarto.

Madžarski minister, ki je trenutno v ZDA, je svoje komentarje podal v kontekstu nedavnih pogovorov med delegacijama Rusije in ZDA o ponovni vzpostavitvi odnosov med državama in končanju vojne v Ukrajini.

"Blokirali bomo vsako odločitev Bruslja, ki bi lahko otežila ta pogajanja," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Szijjarto je še dejal, da je njegova država pod velikim pritiskom Bruslja, da bi potrdila podaljšanje doslej uveljavljenih sankcij, a je dodal, da imajo za to časa do 10. marca.

27 članic EU-ja mora namreč do takrat s soglasjem podaljšati sankcije proti več kot 2400 ruskim posameznikom in poslovnim subjektom, sicer bodo prenehale veljati.

Članice Unije so se sicer po navedbah diplomatov ravno v sredo dogovorile o 16. svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, uradno pa naj bi jih v ponedeljek ob tretji obletnici ruske invazije sprejeli zunanji ministri.

Madžarska pod vodstvom premierja Viktorja Orbana pogosto nasprotuje ukrepom EU-ja proti Rusiji ali v podporo Ukrajini. Tudi januarja je nasprotovala novemu polletnemu podaljšanju sankcij in grozila z blokado, dokler od Evropske komisije ni prejela ustreznih zagotovil glede energetske varnosti.

Budimpešta tudi proti vojaški pomoči Ukrajini

Szijjarto je v četrtek na omrežju X sporočil tudi, da Madžarska nasprotuje novemu svežnju vojaške pomoči EU-ja za Ukrajino. "Ne bomo podprli porabe denarja evropskih davkoplačevalcev za podaljševanje vojne," je zapisal madžarski minister.

Ob tem je omenil pomoč v vrednosti 20 milijard, čeprav predlog predvideva vojaško podporo Ukrajini v vrednosti šestih milijard evrov za večje število topniških izstrelkov, sisteme zračne obrambe in usposabljanje ukrajinskih vojakov, navaja nemška tiskovna agencija DPA.