
Marjana Papeža je na tajnem glasovanju za njegov že šesti mandat na čelu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) podprlo 17 članov sveta, njegovo protikandidatko Anjo Kopač pa devet. Ena glasovnica je bila neveljavna. Za izvolitev je sicer potrebnih vsaj 14 glasov.
Papež je novinarjem po imenovanju povedal, da je vesel, da je dobil tako močno podporo. Tokratna protikandidatka je bila namreč od vseh protikandidatov, ki so se od leta 2005 še potegovali za ta položaj, najmočnejša, je poudaril. "Glede na to je ta rezultat še pomembnejši," je dodal. Hkrati upa, da bo vlada podala soglasje. Vnovično imenovanje razume kot potrditev do zdaj opravljenega dela, hkrati pa kot izziv za naprej. "Pred nami je, upajmo, nova pokojninska reforma, zavod pa jo bo moral dobro izvesti. A že v preteklosti smo pokazali, da smo ekipa, ki zmore marsikaj tudi ob spremembah zakonodaje," je poudaril.
Komentarja glede aktualne razprave v političnih krogih o višini odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove po pokojninski reformi iz leta 2012 pa ni želel dati. "Veliko sem že napisal, vidimo pa tudi, da gre za politične zadeve," je dejal. "Nisem politik in se v to v tem trenutku ne bom vmešaval," je dodal.
Tajno glasovanje je predlagala skupina članov sveta, med njimi predstavnik delodajalskih združenj Jože Smole in predstavnik sindikalnih zvez Andrej Zorko. Smole je njihov predlog še pred glasovanjem pojasnil z besedami, da bodo nekateri člani sveta v prihodnje sodelovali s tistim, ki bo imenovan na čelo zavoda. Javno glasovanje pa bi po njegovem opozorilu lahko vplivalo na to sodelovanje.
Papež pri zavodu že od leta 1986, generalni direktor je zadnjih 20 let
V takratni Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdajšnjem Zpizu, se je Papež sicer zaposlil že leta 1986 in nato delal na različnih delovnih mestih, med letoma 1992 in 2001 je bil tudi član takratnega upravnega odbora. Za generalnega direktorja zavoda ga je takratna skupščina Zpiza imenovala marca 2005, na čelu zavoda pa je bil tudi naslednje štiri mandate. Zdajšnji, že peti mandat se mu bo iztekel sredi aprila.

Vrsto let Papež za funkcijo generalnega direktorja Zpiza ni imel prave konkurence, tokrat pa je bilo glede njegove potrditve na svetu nekaj negotovosti, saj mu je nasproti stala Anje Kopač, nekdanja predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ki je bila v vladi Boruta Pahorja državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v vladah Alenke Bratušek in Mira Cerarja pa je to ministrstvo tudi vodila. V času vlade Marjana Šarca je bila državna sekretarka v njegovem kabinetu. Po zaposlitvah v vladi je bila strokovna direktorica Inštituta 1. maj, ki so ga ustanovili v stranki SD. Zdaj pa kot zdravstvena analitičarka raziskovalka dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Vlada ima sicer v svetu Zpiza neposredno sedem svojih predstavnikov. Prav tako po sedem predstavnikov imajo sindikati in delodajalci, tri članice so predstavnice upokojencev, po en član pa zastopa delovne invalide, študente ter zaposlene v zavodu. A izvolitev na svetu zavoda še ni dokončna, saj ima pri potrjevanju generalnega direktorja oz. direktorice Zpiza zadnjo besedo celotna vlada. Če Papež v nadaljevanju postopka ne dobi vladne podpore, se bo razpis ponovil.
Koga podpira ministrska ekipa?
Minister za delo Luka Mesec, pod resor katerega spada zavod, se je v teh dneh pogovoril z obema kandidatoma – sporočil je, da bo podprl dosedanjega direktorja Marijana Papeža.
Kako se bodo odločili ministri Svobode, ni znano, iz SD-ja pa sporočajo, da podpirajo kandidaturo Anje Kopač. Glede namigovanj o tem, da so v stranki razdeljeni, pa odgovarjajo, da ta nimajo nobene realne zasnove, je poročal Radio Slovenija.
Mandat generalnega direktorja na Zpizu traja štiri leta. Nov mandat, potem ko ga bo predvidoma na marčevski seji potrdila vlada, bo izbrani kandidat nastopil 12. aprila letos.
Leto 2024 končali z izravnanimi prihodki
Skupni prihodki so bili v primerjavi z letom prej nominalno višji za 10,5 odstotka oziroma realno za 8,3 odstotka, je na seji sveta povedal generalni direktor Zpiza Marijan Papež. Po njegovih besedah se je v strukturi prihodkov za 2,4 odstotne točke znižal delež davčnih prihodkov, ki je bil nižji tudi v primerjavi z letom 2019, torej pred epidemijo covida-19.
Med skupnimi odhodki je šel največji delež za pokojnine, in sicer 85,2 odstotka. Delež odhodkov za pokojnine iz obveznega zavarovanja je znašal 9,96 odstotka bruto domačega proizvoda. Povprečno je bilo 643.310 prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, kar je 1,3 odstotka več kot leto prej. Ta rast je višja kot v preteklih devetih letih, kar po Papeževih besedah pomeni, da pokojninska reforma iz leta 2012 ne deluje več. Samo starostnih upokojencev je bilo dva odstotka več kot leto prej.
Obveznost državnega proračuna je lani znašala 1,38 milijarde evrov ali 316,7 milijona več kot leto prej.
Ženske, ki so se lani starostno upokojile, so bile po začasnih podatkih povprečno stare 61 let in osem mesecev, moški pa 62 let in devet mesecev. Povprečna dopolnjena pokojninska doba je pri lani starostno upokojenih ženskah znašala 39 let, pri moških pa 38 let in en mesec. Z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe se je lani upokojilo 81,2 odstotka žensk in 74,5 odstotka moških. Oba deleža sta višja kot leto prej.
Ženske, ki jim je decembra lani prenehala pravica do starostne pokojnine, so to pokojnino povprečno prejemale 24 let in dva meseca, moški pa 18 let. Doba prejemanja te pokojnine je bila pri ženskah sicer za eno leto in devet mesecev krajša kot leto prej. Razlog je po Papeževih besedah v prehodih na vdovsko pokojnino. Nekaj tisoč jih je prešlo tudi na zagotovljeno vdovsko pokojnino.
Pri gmotnem položaju upokojencev je povedal, da je povprečna mesečna starostna pokojnina, izplačana v obdobju od januarja do decembra lani, brez odtegnjene akontacije dohodnine znašala malenkost nad 900 evrov ali devet odstotkov več kot leto prej. Povprečna starostna pokojnina na novo upokojenih moških je znašala 1097 evrov, na novo upokojenih žensk pa 1064 evrov.
Zavod je imel konec leta 2024 dovoljenih 829 zaposlenih, kar je 15 več kot leto prej.
Razprava
V razpravi je predstavnica upokojenskih organizacij v svetu Anka Tominšek dejala, da bi se morali tisti, ki določajo število zaposlenih v zavodu, bolj zavedati, kakšne negativne učinke ima premalo zaposlenih. Da je kader preobremenjen, po njenih besedah priča tudi veliko bolniškega staleža.
Predstavnik vlade Vilko Černovšek pa na kadrovskem področju pogreša vsebinske ukrepe in nove metode. Le tako bo mogoče po njegovem mnenju preprečiti fluktuacijo, ki je lani znašala več kot 10 odstotkov.
Na seji so sprejeli tudi sklepa o uskladitvi dodatka za pomoč in postrežbo in o uskladitvi invalidnin za telesno okvaro, po katerih se bodo ti prejemki od 1. marca uskladili za 1,9 odstotka. Dodatek za pomoč in postrežbo bo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter za slepe osebe in nepokretne znašal 368,56 evra, dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne osebe 184,29 evra in dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev 528,51 evra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje