"Cilji novega Erarja so krepitev transparentnosti in odgovornosti pri razpolaganju z javnim denarjem, krepitev nadzora nad porabo javnih sredstev, torej javnega denarja, zmanjšanje tveganj za korupcijo in pa krepitev integritete, vse to skupaj spada v sklop učinkovitejšega preprečevanja korupcije," je na predstavitvi povedal predsednik KPK-ja Robert Šumi.

Skupna vrednost celotnega projekta je znašala nekaj manj kot 300 tisoč evrov. "Verjamemo, da smo s tem naredili še dodaten korak k večji odgovornosti pri razpolaganju z javnim denarjem in zmanjšanju tveganj za korupcijo," je dodal Šumi.

Namestnik predsednika komisije David Lapornik je med bistvenimi vsebinskimi in tehničnimi prednostmi Erarja izpostavil preglednejši prikaz sprememb premoženjskega stanja funkcionarjev ter boljši vpogled v lobistične zapise in omejitve poslovanja.

Novi Erar tako prikazuje vsa nakazila v tujino in transakcije fizičnim osebam, ki so višje od bruto plače predsednice republike, pa tudi vse transakcije, ko gre za donatorske, sponzorske, svetovalne pogodbe ter druge avtorske in intelektualne storitve.

"Trenutna bruto plača predsednice je določena v višini 6.415,84 evra in se bo postopno zviševala do leta 2028, kot je določeno v zakonu," je pojasnil Lapornik in poudaril tudi boljšo vizualizacijo podatkov ter izboljšano filtriranje in s tem izvoz podatkov. Prikazujejo vse e-račune od 1. septembra 2024, izboljšali pa so tudi prikaz davčnih dolžnikov in zanimivosti, denimo o nevladnih organizacijah.

Lapornik je prepričan, da bo Erar olajšal tudi delo medijem in raziskovalcem, "Pričakujemo, da nam bodo tudi ti z nadaljnjo redno uporabo te aplikacije in objavljanjem svojih ugotovitev pomagali pri naši nalogi preprečevanja korupcije in krepitve integritete. Na tem mestu se ne bomo ustavili, temveč bo naš fokus usmerjen k stalni izboljšavi Erarja in njegovi nadaljnji gradnji tako z vidika uporabniške izkušnje kot z vidika vsebine podatkov," je dejal Lapornik.

Ustavne presoje Erarja

Gen-I je po poročanju STA na ustavno sodišče podal pobudo za oceno ustavnosti 75.b člena protikorupcijskega zakona, ki opredeljuje objavo podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja. Menijo, da določba širi nabor transakcij, objavljenih v aplikaciji Erar. Stranka SDS pa je konec februarja zahtevala izredno sejo DZ-ja za ustavno presojo določbe o objavah na Erarju.

Lapornik je dejal, da ustavna presoja ne vpliva na prikaz podatkov. Trenutno podatke, vezane na ustavno presojo, prikazujejo takšne, kot so že prikazani v spletni aplikaciji TZIJZ. Gre sicer za aplikacijo za dostop do informacij javnega značaja o transakcijah v breme zavezancev po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

"Vse, kar objavljamo, je objavljeno na podlagi zakonskih podlag," je pri tem poudaril predsednik Šumi. Dejstvo pa je, da je KPK vedno deležen takšnih in drugačnih pritiskov, ki jih komisija sicer ne razume kot pritiske, ampak poskuse preizkušanja zakonskih norm, je še dejal.

Ministrstvo zadovoljno z Erarjem

Ministrstvo za pravosodje je v odzivu na prenovljeni Erar navedlo, da "predstavlja pomemben korak k izboljšanju transparentnosti javnih financ in povečanju odgovornosti pri porabi javnih sredstev, s tem pa tudi zmanjšuje tveganja za sistemske zlorabe".

Še posebej so pozdravili, da je KPK v prikaz podatkov vključil tudi nekatere nove vire podatkov, ki do zdaj niso bili na voljo oziroma niso bili na tako dostopen način vključeni v aplikacijo.

Erar naslednik Supervizorja

Komisija za preprečevanje korupcije je aplikacijo Erar razvila leta 2016 kot naslednika aplikacije Supervizor, ki je bila prva spletna platforma za spremljanje javnih financ v Sloveniji. Erar (Erar - Aerarium je latinsko ime za državne blagajne). Vendar kot navajajo, so se pojavile potrebe po nadgradnjah in dodatnih funkcionalnostih, ki bi omogočile še boljši vpogled v poslovanje javnega sektorja.

Novi Erar so razvijali med letoma 2023 in 2025. Med glavnimi prednostmi novega Erarja pa med drugim navajajo boljšo preglednost in dostopnost ključnih informacij o transakcijah ter podatkov o omejitvah poslovanja, darilih, lobističnih stikih in tujih bančnih računih podjetij, izboljšane možnosti za iskanje in filtriranje podatkov ter boljši vpogled v transakcije, ki vključujejo javna plačila, donacije, sponzorstva in svetovalne pogodbe.