Njena protagonistka je na prehodu od zaljubljene do svobodne ženske, vendar vsaka zgodba ni emancipacijska, opozarja avtorica.

Dora Šustić je kot ena osrednjih gostij v četrtek v sklopu festivala Fabula nastopila v Cankarjevem domu. Z njo se je pogovarjal Dražen Dragojević, večer pred tem pa se je v SLG-ju Celje z avtorico pogovarjala Đurđa Strsoglavec.

V literarnem prvencu Psi je prepletala elemente hrepenenja in zaljubljenosti, razcepljen svet sodobne milenijske generacije in njeno razpetost med materialnim obiljem in duhovno praznino ter emancipacijo in seksualno svobodo, bolečino, sram in samodestruktivnost, pa tudi spoprijemanje z duševnimi in telesnimi omejitvami posameznikov. V zgodbi sledimo mladi protagonistki Dori, ki se med študijem filmske režije na fakulteti v Pragi zaplete v odnos s starejšim turškim fotografom Leonom, ki ima za seboj bolečo preteklost.

Kot je dejala avtorica, njen roman ni popolnoma avtofikcijska pripoved. Ob tem poudarja razlike med pisanjem svoje zgodbe in življenjem svoje fikcije. Pravi, da je v njenem romanu mogoče prepoznati emocionalno in ekspresivno konotacijo, medtem ko avtofikcije vodi sociološka komponenta.

Zgodba romana se vrti okoli osvoboditve protagonistke Dore iz nezdravega odnosa, vendar se mlada študentka, kot to ubesedi pisateljica, znajde v začaranem krogu obsesije in "iluzij, ki zgolj hranijo njene rane, bolečino in praznino". Med pisanjem se je poigravala tudi z idejo o srečnem koncu zgodbe, vendar ni vsaka zgodba emancipacijska. Dora se je želela odljubiti od Leona, čigar krhkost in ranljivost sta ga naredili fatalnega, je še pojasnila.

Sram in eden izmed posameznikovih najtežjih bojev
Pisateljičin namen pisanja je bil osvetliti obdobje odraščanja, kot njemu lasten del pa je poudarila sram in ga označila kot enega najtežjih bojev, med katerim se posameznik sramuje celotnega sebe. Naslov romana se navezuje na sram gospodarja psov, ki ga po njegovem prepričanju sramotijo zaradi slabo opravljenega lova.

Zgodbo je postavila v Prago, to sivo mesto, v katerem je več popolnoma izgubljenih boemov.

Z romanom Psi se je Šustić prvič predstavila v vlogi pisateljice, na filmskem področju pa deluje kot scenaristka in režiserka. Med drugim je avtorica scenarija slovenskega filma Igrišča ne damo! režiserja Klemna Dvornika. Za literarni prvenec, ki ga je v slovenščino prevedla Maja Kovač, je med drugim prejela nagrado Draga Gervaisa za najboljši rokopis.