V nekaterih deželah si lahko prvoaprilsko šalo privoščijo le do poldneva, nato pa je to prepovedano. Od kod izvira ta običaj, ni natančno znano.

Leta 1713 je francoski sončni kralj Ludvik XIV. ta dan razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Številni menijo, da gre pri praznovanju prvega aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni pozneje, natanko 1. aprila.

Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu, in to predvsem zaradi razvoja televizije, radia in nazadnje tudi spleta.

Eno izmed najodmevnejših šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili taka drevesa, da bi jih nato gojili doma. V petdesetih letih si je tudi nizozemska televizija izmislila šalo, ki ji je nasedlo več ljudi. Na televiziji so namreč objavili, da se je stolp v Pisi porušil.

Na več kitajskih in južnokorejskih spletnih straneh so pred nekaj leti objavili, da je ameriški CNN poročal, da so ubili ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa. Tudi tej šali je verjelo veliko ljudi. Nacionalna televizijska postaja TVM na Malti pa je leta 1995 celo objavila, da so odkrili nov podzemni prazgodovinski temelj, v katerem je bila tudi mumija, naslednje leto pa so si privoščili še vse voznike avtomobilov, ko so objavili, da bodo morali vsi vozniki po novem voziti po desni strani cestišča in ne več po levi.

Leta 1578 se je rodil angleški kirurg in anatom William Harvey. Ugotovil je, da je srce mišica, ki s krčenjem poganja kri, in odkril krvni obtok. Napisal je delo z naslovom O gibanju srca in krvi. Umrl je leta 3. junija 1657.

Leta 1812 je umrl slovenski slikar Lovro Janša. Najraje je upodabljal realne in fantastične krajine, mestne vedute in posamezne arhitektonske objekte.

Leta 1815 se je rodil nemški državnik, pruski ministrski predsednik in kancler nemškega cesarstva Otto von Bismarck.

Leta 1826 je Samuel Morey patentiral motor z notranjim izgorevanjem.

Leta 1867 je Singapur postal angleška kolonija.

Leta 1868 se je rodil francoski pesnik in dramatik Edmond Rostand. Njegovo najboljše delo je tragikomedija Cyrano de Bergerac.

Leta 1873 se je rodil ruski skladatelj Sergej Vasiljevič Rahmaninov. Njegove klavirske skladbe, ki jih je napisal po vzoru Čajkovskega, sodijo med najpogosteje izvajana dela. Znana je njegova Rapsodija.

Leta 1891 so v Chicagu ustanovili podjetje Wrigley Company.

Leta 1897 se je v Ljubljani rodil slovenski pesnik, mladinski pisatelj in prevajalec Tone Seliškar. Po mladinski povesti Bratovščina Sinjega galeba (1936) je bila 1969 posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Med njegova najboljša povojna mladinska dela spadajo Mule (1948). Umrl je 10. avgusta 1969 v Ljubljani.

Leta 1922 je umrl avstrijski cesar Karl I.

Leta 1924 je bil Adolf Hitler obsojen na petletno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri državnem udaru. V zaporu je preživel le devet mesecev, v tem času pa je napisal knjigo Moj boj (Mein Kampf).

Leta 1929 se je rodil češko-francoski pisatelj Milan Kundera.

Leta 1937 je Aden postal angleška kolonija.

Leta 1939 je general Francisco Franco objavil, da je konec španske državljanske vojne, saj so se predale zadnje republikanske sile.

Leta 1946 je Aleute stresel potres s 7,8 stopnje po Richterju. Nastal je cunami, ki je prizadel območje Havajev. Najhuje je bilo v Hilu, kjer je umrla večina od 159 žrtev ogromnih valov.

Leta 1948 so Ferski otoki dobili avtonomijo izpod danske nadvlade.

Leta 1949 se je 26 okrožij Svobodne Irske države preimenovalo v Republiko Irsko.

Leta 1951 je bila ustanovljena izraelska varnostna služba Mosad.

Leta 1955 se je na Cipru začel upor, ki ga je vodila EOKA. Uporniki so zahtevali neodvisnost izpod Velike Britanije.

Leta 1970 je ameriški predsednik Richard Nixon podpisal zakon, ki je prepovedal oglaševanje cigaret. Zakon je začel veljati 1. januarja 1971.

Leta 1973 so v Indiji začeli t. i. projekt Tiger, s katerim so zaščitili tigre pred izumrtjem. Prvi so začeli projekt izvajati v narodnem parku Corbett.

Leta 1976 so Steve Jobs, Steve Wozniak in Ronald Wayne ustanovili podjetje Apple.

Leta 1976 je umrl nemški umetnik Max Ernst.

Leta 1979 je iranski verski voditelj ajatola Homeini po uspelem referendumu, na katerem je iranska vlada prejela 98 odstotkov glasov, razglasil Islamsko republiko Iran. Karizmatični voditelj je s podporo stranke mul – šiitskih duhovnikov − postal tudi politični voditelj države.

Leta 1981 se je rodil norveški smučarski skakalec Björn Einar Romoeren. Velikanke so njegova strast, tako da ni čudno, da je z 239 metri leta 2005 v Planici postavil svetovni rekord. Držal je vse do poleta Johna Remena Evensena februarja 2011 v Vikersudu.

Leta 1992 je v prometni nesreči umrl 37-letni nogometaš Juanito, ki je med letoma 1977 in 1987 igral za madridski Real.

Leta 2001 je ameriško vojaško letalo EP-3E trčilo s kitajskim vojaškim letalom. Ameriško letalo je zasilno pristalo v Hainanu, kjer so Kitajci letalo zasegli, posadko pa pridržali.

Leta 2001 so aretirali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševica in ga odvedli v zapor.

Leta 2001 so se na Nizozemskem prvič poročali istospolni pari.

Leta 2002 so na Nizozemskem dovolili evtanazijo. Ta evropska država je tudi edina na svetu, v kateri dovoljujejo evtanazijo.

Leta 2004 je uradno začel delovati Gmail.

Leta 2007 je Michael Phelps postavil nove mejnike v plavalni zgodovini, potem ko dosegel rekord na 400 m mešano (4:06,22). S tem je za eno zlato presegel dosežek Iana Thorpa iz Fukuoke 2001.

Leta 2009 je v Buenos Airesu je v 83. letu starosti je umrl Raul Alfonsin, prvi demokratično izvoljeni argentinski predsednik.