Mina Jeraj se je rodila 3. junija 1927 v Ljubljani. Po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) je bila najprej članica Slovenskega ljudskega gledališča Celje, od leta 1963 pa Slovenskega mladinskega gledališča. Kot gostja je nastopala v SNG Drama Ljubljana in gledališču Glej. V skorajda polstoletni igralski karieri je ustvarila paleto nepozabnih igralskih dosežkov.

Od Winnie do Ofelije
Oblikovala je na stotine radijskih vlog, desetino drobnih filmskih figur in imela na stotine odrskih nastopov. Nastopala je v predstavah za otroke in odrasle. Bila je Winnie v Becketovih Srečnih dnevih, Praskovja Ivanova v Blodnjah (po romanu Besi Dostojevskega), Eurikleja v Odiseju in sinu, Vida v Jaslicah Zdravka Duše, Klopčičeva Mati, Shakespearova Ofelija in še marsikateri ženski lik, so zapisali v Združenju dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS).

Zlata generacija SMG-ja
Z Majolko Šuklje in Aljo Tkačevo je soustvarila tudi temelje igralskega principa, ki je dokončno uveljavil specifiko igralskega ansambla SMG-ja. Njen prispevek k uveljavitvi gledališča SMG v slovenskem in mednarodnem okolju je neprecenljiv.

V obširni obrazložitvi za priznanje ZDUS-a za življenjsko delo je med drugim zapisano, da je "širina in moč igralskega daru Mine Jeraj razvidna tudi v najbolj inovativnih predstavah slovenskega gledališča", v katerih je brez težav delala z režiserji, kot so Jovanovič, Ljubiša Ristič, Vinko Moederndorfer, Vito Taufer, Janez Pipan, Tomaž Pandur in Dragan Živadinov. Preseganje igralskih šol, estetik in slogov, in to ob koncu njene umetniške poti, je neverjetno.

Leta 45 p. n. š. je začel veljati julijanski koledar. Julij Cezar se je kmalu po prevzemu oblasti odločil za korenito reformo rimskega koledarja.

Leta 1328 je umrl francoski kralj Karl IV.

Leta 1662 je kitajski pirat Košinga po devetih mesecih boja zasedel Tajvan.

Leta 1691 je umrl papež Aleksander VIII., s pravim imenom Pietro Vitto Ottoboni. Za papeža je bil izvoljen leta 1689.

Leta 1788 sta Isaac Briggs in William Longstreet patentirala parnik.

Leta 1793 je Francija napovedala vojno Veliki Britaniji in Nizozemski.

Leta 1814 je na Filipinih izbruhnil vulkan Mayon. V njegovem najbolj uničujočem izbruhu je umrlo okrog 1.200 ljudi.

Leta 1901 se je rodil ameriški filmski igralec Clark Gable. Uspeh v gledališču mu je leta 1931 prinesel prvo manjšo filmsko vlogo. Po številnih statiranjih in epizodnih vlogah je kot očarljivi gangster zablestel v filmu Svobodna duša. Sledila je vrsta vlog, v katerih se je z odločno domišljavo moškostjo, združeno z odkritosrčnostjo in brezbrižnostjo, priljubil tako ženskemu kot moškemu občinstvu. Za film Zgodilo se je neke noči je dobil oskarja, vrhunec kariere pa je dosegel z vojno epopejo V vrtincu.

Leta 1905 se je rodil italijanski fizik in Nobelov nagrajenec Emilio G. Segre.

Leta 1913 so v New Yorku odprli največjo železniško postajo na svetu Grand Central Terminal.

Leta 1918 je Rusija sprejela gregorijanski koledar.

Leta 1918 se je v Boki Kotorski začela vstaja mornarjev avstro-ogrske mornarice.

Leta 1924 je Velika Britanija priznala Sovjetsko zvezo.

Leta 1931 se je rodil Boris Nikolajevič Jelcin. Od leta 1985 je bil med tesnejšimi sodelavci takratnega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, leta 1991 pa je postal prvi predsednik Rusije.

Leta 1942 so Vidkuna Quislinga imenovali za norveškega ministrskega predsednika.

Leta 1945 so 8. februar, dan Prešernove smrti, razglasili za slovenski kulturni praznik.

Leta 1957 je umrl nemški general Friedrich Paulus.

Leta 1958 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Clinton Davisson.

Leta 1958 sta se Egipt in Sirija združila v Združeno arabsko republiko, pakt med državama je trajal do leta 1961.

Leta 1965 se je rodila monaška princesa Stephanie.

Leta 1969 se je rodil nogometaš Gabriel Batistuta.

Leta 1971 se je rodil najboljši strelec slovenske nogometne reprezentance Zlatko Zahovič.

Leta 1976 je umrl nemški fizik in filozof Werner Karl Heisenberg, ki je leta 1932 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1901.

Leta 1976 je umrl ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec George Whipple.

Leta 1978 je režiser Roman Polanski, potem ko je položil varščino, pobegnil v Francijo. Na sodišču je priznal, da je imel spolne odnose s 13-letnim dekletom.

Leta 1979 se je iranski verski voditelj Homeini po 15 letih izgnanstva vrnil v domovino.

Leta 1981 je umrl ameriški izdelovalec letal Donald Wills Douglas starejši.

Leta 1984 je kraljevina Brunej postala neodvisna od Velike Britanije.

Leta 1986 je umrla švedska diplomatka, političarka, pisateljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir Alva Myrdal.

Leta 1994 je na sodišču v Portlandu, ameriška zvezna država Oregon, nekdanji mož umetnostne drsalke Tonye Harding Jeff Gillooly priznal, da je sodeloval v napadu na umetnostno drsalko Nancy Kerrigan.

Leta 1998 so prepovedali kajenje v vseh javnih prostorih v ameriški zvezni državi Kaliforniji.

Leta 2003 se je nad Teksasom po vstopu v orbito razletelo vesoljsko plovilo Space Shuttle Columbia.

Leta 2004 je Janet Jackson med prenosom superbowla pokazala dojko, kar je povzročilo škandal.

Leta 2004 je Švicar Roger Federer zmagal na Odprtem prvenstvu Avstralije v tenisu. V finalu je po dveh urah in 15 minutah s 7:6, 6:4 in 6:2 premagal Rusa Marata Safina, ki je zmagal naslednje leto.

Leta 2004 je rokometna reprezentanca Nemčije osvojila naslov evropskih prvakov, potem ko je v finalu s 30:25 premagala Slovenijo. Kljub porazu v finalu je četa selektorja Toneta Tislja s prvo medaljo za Slovenijo v ekipnih športih na največjih tekmovanjih dosegla in presegla vse cilje. Najboljši strelec finala je bil Florian Kehrmann z 9 goli, v slovenski reprezentanci, ki jo je v veliki dvorani Tivolija bodrilo 6.500 ljudi, pa je največ golov (6) dosegel Renato Vugrinec.

Leta 2005 je Slovenija ratificirala evropsko ustavno pogodbo.

Leta 2012 je v 89. letu starosti za posledicami raka na pljučih umrla poljska pesnica Wislawa Szymborska, ki je bila leta 1996 za svoj opus nagrajena tudi z Nobelovo nagrado za literaturo.

Leta 2012 je v 85. letu starosti umrla gledališka igralka Mina Jeraj, med drugim dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča.

Leta 2013 je umrl Ed Koch, ameriški odvetnik, politik, filmski kritik, sodnik na resničnostni televiziji in župan mesta New York; "mestu, ki nikoli ne spi", je vladal kar tri mandate (med letoma 1969 in 1977) ter ga iz finančne nesolventnosti popeljal v gospodarski razcvet.

Leta 2013 je tudi uradno za javnost vrata odprla londonska "Črepinja" (The Shard), najvišja stavba v Evropski uniji (arhitekt: Renzo Piano). Londončani so skoraj 40 let tehtali, ali smejo nebotičniki "skaziti" precej nizko londonsko panoramo, na kakšen način in koliko jih je lahko. Nad panoramo že vse od leta 1711 kot najvišja točka kraljuje kupola katedrale Sv. Pavla.

Leta 2014 si je slovenska smučarska skakalka Maja Vtič na prvi tekmi za svetovni pokal v avstrijskem Hinzenbachu s tretjim mestom priskakala prve stopničke kariere. Zmagala je Sara Takanaši.

Leta 2014 je v 75. letu po hudi bolezni umrl nogometni trener Luis Aragones, ki je Španijo leta 2008 popeljal do naslova evropskega prvaka in postavil temelje zlate generacije furie.